Alexander Payne: očetje in družine na dolgih cestah Amerike

Alexander Payne se od svojih filmskih začetkov - spomnite se filma Gospod Schmidt (About Schmidt) z Jackom Nicholsonom v glavni vlogi - predvsem drži pravila, da snema filme o tistem, kar pozna. O družinah, vsakdanjih in vsakomur prepoznavnih težavah, starosti in denarju, cestah in zgodovinskih okoljih.

Alexander Payne je sicer rojen leta 1961 in prihaja iz družine z grškimi koreninami. Njegov stari oče je bil lastnik Virginia Cafeja - restavracije, ki je bila priča mnogim zgodovinskim dogodkom. Morda se je Payne prav zato tako posvetil zgodovini: mnogokrat lahko v njegovih filmih vidite zgodovinske znamenitosti. (Film Nebraska je pravzaprav poseben primer. Posnet je v črno-beli tehniki in tako mnogim vsakodnevnim lokacijam poda pečat nečesa, kar se nahaja v muzeju. Sam Payne je izjavil, da je želel z izbiro barv filma poudariti videz arhetipskosti.)

S filmi se je Payne začel ukvarjati pri 16 letih. Njegov prvi celovečerni film je Citizen Ruth iz leta 1996. Leta 2001 je - morda rahlo presenetljivo - sodeloval kot scenarist pri filmu Jurski park 3 (Jurassic Park 3). Naslednje leto je v kina prišel že omenjeni Gospod Schmidt - povest o rahlo čudaškem upokojencu z zelo raztrganimi socialnimi vezmi. Tematika čudaških očetov ali vsaj očetov, ki s svojimi potomci nimajo ravno najboljšega odnosa, je prav tako ponavljajoči se dejavnik v njegovih filmih. (Njegovi filmi se tematsko rahlo stikajo s filmi Wesa Andersona, a s to razliko, da Andersonovi filmi vselej dajo videz samosvojega, odcepljenega, rahlo nadrealističnega sveta - medtem ko Payneovi vso svojo moč črpajo prav iz realizma; ta želja gre tako daleč, da Payne za stranske vloge rad najame naturščike.)

Leta 2004 je na platna prišel njegov film Stranpoti (Sideways). Stranpoti so delno film o vinu, cestah, pisanju scenarijev, varanju in depresiji - in povsem o nenavadnosti navadnih človeških razmerij, film, prežet s toplim humorjem. Igrata Paul Giamatti in Thomas Haden Church (ki je kasneje postal eden superherojskih Spider-Manovih nasprotnikov). Film je prejel kopico različnih nagrad, med drugim oskarja za najboljši prirejeni scenarij.

V naslednjih letih Payne ni veliko snemal. Oddal je svoj kratek prispevek za omnibus Paris, j'taime (v katerem navadna gospa srednjih let uresniči željo po potovanju v Pariz in nazadnje tam ne ve, kaj naj počne.) Obenem je produciral. Ponovno je vrgel svoj režiserski splav v filmske vode šele leta 2011, in to s filmom Potomci (The Descedants), v katerem je glavno vlogo odigral George Clooney. V tem filmu se je Clooney kot Matt King zaradi dedovanja prisiljen soočiti ne le s prihodnostjo Zemlje, na kateri živi, temveč tudi s svojo družino. Gre za še en film s kopico nagrad - in spet prejetim oskarjem za prirejeni scenarij.

Nebraska vzame tematiko polomljene družine in čudaškega očeta in pedala pritisne do konca. Brucea Derna najprej vidite kot obsedenega klošarja, kako koraka po prometni cesti, peš, odpravljen po svojih sanjskih milijon dolarjev, ki bi mu dala tisto, česar nikoli ni imel. Dernova igra je poleg subtilnega in počasnega humorja velik adut filma - in ne smemoj pozabiti na stranske vloge Staceya Keacha in June Squibb -, ki jo v vlogi Dernove filmske žene ne boste kar tako pozabili. Predvsem pa ne boste pozabili pokrajine, ki v teh črno-belih potezah zaživi, kot da nikoli ne bo umrla.

Naslednji projekt Alexandra Paynea naj bi bil Wilson, prevzet po realističnem stripu Daniela Clowesa. Nebraska pa bo na sporedu v slovenski art mreži od sredine aprila naprej.

PETER ZUPANC

Nebraska, Bruce Dern