Avtomobilske transformacije

Začeli so se kot navezava na naslov B filma producenta Rogerja Cormana iz leta 1955 ... Eden tistih filmov, posnetih za neverjetno malo denarja in v devetih dneh. Hitri in drzni so oživeli v novem tisočletju kot še ena hitra avtomobilska poslastica z manj znanimi igralci in zdaj postali vrtiljak, na katerem se preizkušajo uspešni akcijski igralci. Res je tudi, da so posebni učinki v seriji zdaj že zelo abstraktni in superherojski - nekaterim junakom manjka le kakšen barvit plašč, da bi jih lahko postavili ob bok Maščevalcem (The Avengers).

Avtomobili so (tudi) s pomočjo posebnih učinkov bolj človeški kot ljudje, bolj junaški kot junaki - ne le zaradi hitre vožnje, temveč tudi zaradi letenja med nebotičniki, prevračanja in še česa. V čast avtom kot junakom se bo ta prispevek osredotočil na vse, kar avtomobili v filmih lahko postanejo. Ne nujno kot tekmovalni avti, simboli prestiža in hitrosti. Avti namreč zmorejo marsikaj.

Najprej avti z inteligenco. Najbolj znan predstavnik inteligentnega avtomobila je Herbie (1968), ki je prišel iz studia Disney. Hrošča so poimenovali ljubezenski avto - pametno je namreč znal sestavljati partnerje - toda njegova inteligenca nikakor ni bila odveč na tekmovalnih progah vsega sveta (Monaco ...). V resnici je bil Herbie dokaz, da se s pametjo daleč pride - recimo do pokala - medtem ko hitrost pripelje le do določene bencinske postaje.

Nato avti, ki govorijo. Herbieju je manjkal le glas, da bi spadal v to kategorijo. (Njegova govorica telesa je bila nenazadnje presunljivo dobra.) Najbolj znan manjkajoči člen je Kitt oziroma Knight Rider, v katerem je pameten avto-računalnik-gadget igralca Davida Hasselhofa spremenil v čeden lutkovni pripomoček. (Lahko argumentirate, da je Kitt naučil Davida, da je kasneje TV-serija Obalna straža delovala. Kopalke, sveža telesca in kvazi kriminalna zgodba - recept ne more biti zgrešen. Knight Rider v resnici vso svojo priljubljenost dolguje televizijski seriji, ki je preganjala kriminalce v osemdesetih. A prav lahko se zgodi, da ga boste v prihodnosti videli na velikih platnih - kar verjetno sploh ne bi bil slab čas za takšen moderen lepotilni poseg v zgodbo.

Sledijo avti kot stroji za potovanje skozi čas. Nemogoče je govoriti o velikih avtih filma v posebnih vlogah, ne da bi omenili Deloreana, v katerem Michel J. Fox potuje v preteklost, povzroči, da se lastna mati zaljubi vanj, in nazadnje tekmuje s strelami, časom in še čim, da bi se sploh rodil. Vrnitev v prihodnost (Back to the Future) je eden najboljših primerov prepleta komedije, ZF in akcije iz osemdesetih.

Potem avto, ki spreminja obliko. No, med kritiki sicer izredno nepriljubljeni Transformerji si ali kot igračke ali kot filmska serija vsekakor zaslužijo omembo v tem besedilu. Namembnost avtomobila kot transportnega sredstva so namreč izredno razširili. V orožje, v karkoli, pa porinjeni v sredo vesolja ali še naprej (čudno napisano). Dlje skoraj ne gre. Če bomo kdaj v prihodnosti z avti vozili na Saturn, se bodo verjetno imenovali Optimus Prime.

In nazadnje avto kot stroj za ubijanje - izredno lepa uporaba dobesednosti. Prvaka tega pristopa bosta zagotovo Stephen King in njegova Christine, zgodba o Plymouthu Fury, v katerem se naseli zlobni duh in za katerega se najprej zdi, da bo izpolnitev želja osamljenemu najstniku, a navsezadnje - kot vedno pri Kingu - izpolnitev želje stane veliko več, kot bi si predstavljali. V potu, krvi in grozi. Film je v osemdesetih posnel John Carpenter in ni med režiserjevimi najboljšimi, a ideja še vedno ni slaba. Nenazadnje je neko različico podobne ideje posnel tudi Steven Spielberg - njegov Dvoboj (Duel) prikazuje hladnokrven in za vsako ceno ubijajoč tovornjak, katerega šoferja nikoli ne vidimo …

Film Hitri in drzni 7 (Furious 7) in nove neverjetne avtomobilske transformacije - čeprav še vedno v okviru divjanja in prehitevanja - bodo prišli v kina aprila.

PETER ZUPANC