Bolj nežna in romantična

Hkrati se Alya zadnje čase veliko mudi v tujini, saj je v Parizu snemala himno za svetovno prvenstvo v rokometu, ki bo prihodnje leto v Katarju. Sicer pa je bilo vse leto polno akcije, še najbolj odmevna je bila poletna predstavitev skladbe Car v letalu na krožni poti med Zagrebom in morjem.

V torek na gradu v višave sicer niso šli, je bil pa dogodek prijeten za vse povabljene, kot je Alya tudi želela. S svojo skupino je predstavila nove skladbe in s Trkajem zapela skladbo Čas je, ki je njuno skupno delo. “Z njim veliko sodelujem in ga zelo cenim kot umetnika, ki ima kaj pametnega za povedati. Je tudi zelo prijeten človek.”

> Naslovno pesem z novega albuma so lahko poslušalci radijskih postaj poslušali že v minulih mesecih, pred časom se ji je pridružila še skladba Za naju . Obe sta poskočni, zabavni, pozitivno naravnani. Ali to pomeni, da je album v celoti takšen?

“Ko poslušaš ploščo, se mora dogajati. Sicer se hitro naveličam in mi je dolgčas. Zato smo tudi na moji plošči poskrbeli za presenečenja, predvsem zvokovno. Skladbi Za naju in Car naj vas ne zavedeta, saj niso vse v tej smeri. Predvsem smo se trudili združiti organsko z modernim 'programmingom', za kar sta poskrbela producenta Martin Štibernik in Žarko Pak. Sodelovali smo tudi s tujino, večino stvari so mešali zunaj, pri čemer je sodeloval tudi Simon Winestock, ki je zvezda v tem prostoru, saj dela z Davidom Bowiejem in s podobnimi.”

> Ali to pomeni, da pri nas ni tako dobrih pogojev za delo?

“To me vedno vsi vprašate!”

> Verjetno zato, ker že sicer ves čas poslušamo, česa vsega v Sloveniji nimamo, potem pa še glasbeniki rečete, da ste raje snemali v tujini ...

“Mislim, da se bomo morali Slovenci navaditi biti malo bolj samozavestni. Meni očitno pomaga, da imam malo hrvaške krvi v sebi … V Sloveniji imamo vrhunsko ekipo, ampak glasbeniki smo širokega duha in radi gremo čez meje, radi spoznavamo nove ljudi in nove izzive. Sama sem veliko v tujini in pametno se mi zdi, da širiš obzorja. Če bi se vsi držali samo v Sloveniji, ne vem, kako bi sploh kdaj lahko delali malo širše. Kar malo žalostna sem, da je slovenska mentaliteta takšna, namesto da bi bili ponosni. Imamo cel kup dobrih stvari, le upati si moramo. Če gledam svojo kariero, so tudi govorili, da prihajam iz majhnega kraja, da nikogar ne poznam in da ne bom mogla uspeti. Vedno sem bila trmasta in če vem, kaj hočem, naj mi drugi ne govorijo, kje vse mi ne bo uspelo. Vsi bi se morali ravnati po tem, kaj čutimo in želimo, ter biti odprti.”

> A vendar je slovenski trg zelo majhen. Tudi sami ste že pred leti iskali možnosti v tujini. Je rezultat tega tudi snemanje himne za svetovno prvenstvo (SP) v rokometu? Kako je prišlo do tega?

“Agencije, ki delajo za SP v Katarju leta 2015, so izbrale izvajalce, ki v posameznih državah izstopajo in so med najbolj predvajanimi. Zelo sem počaščena, da je Hassan El Shafei, ki je v arabskem svetu zelo znan producent, izrazil željo, da želi delati z mano. V Parizu smo snemali himno, ki je zelo moderna in spevna - delala jo je enaka ekipa kot pesem za Fifo. Snemali smo jo v studiu SGA, kjer sicer snemajo največji zvezdniki, in to je bilo res posebno doživetje. To pesem bomo januarja predstavili v Katarju na svetovnem prvenstvu.”

> So se odprle ob tem še kakšne nove priložnosti?

“Že prejšnjo ploščo smo snemali v tujini. Vse to so izkušnje za naprej. Veliko se dogaja, vendar prehitro ne želim govoriti o tem. V Sloveniji sem zadovoljna, ker lahko delam. To je res strast in se verjetno odraža pri rezultatih.”

> Po uspešnici Zlaži se mi , za katero ste prejeli priznanje zavoda IPF za najbolj predvajano pesem v letu 2013, bi lahko sklepali, da vas pogosto slišimo na radiu in da ne drži povsem očitek nekaterih izvajalcev, da radijske postaje ne vrtijo dovolj slovenske glasbe.

“Bila sem presenečena in počaščena, nisem mogla verjeti. Vesela sem bila nagrade. Ves čas delam in če so ljudem skladbe všeč, če jim pomagajo odpreti skrita čustva, če so kot terapija, sem zelo srečna. Kar se tiče predvajanosti, sem zelo zadovoljna, včasih je bilo morda malo boljše, ampak očitno delamo prav ali pa nas ima nekdo tam zgoraj rad …”

> Kako ste izbrali skladbe za novo ploščo? So tudi vaše?

“Nekaj sem jih sicer napisala, pa so ostale v predalu, ker sem zelo samokritična. Plošč ne izdajamo pogosto, zato je prav, da so na njih najboljše skladbe. Uvrstili smo samo tiste, za katere smo s producenti ugotovili, da so hiti. Skladbe so napisali avtorji, s katerimi sem že sodelovala, in mislim, da nam je lepo uspelo. Vsak se najde v njih. Potrudila sem se z besedili, nekaj je slengovsko napisanih, nekaj globoko romantičnih, ker sem si to prvič zares upala. Vedno sem kazala obraz enakopravne ženske, zdaj pa sem se odprla, postala bolj nežna in to sem povedala skozi glasbo. Drugi teksti so hudomušni, tretji govorijo o zvezah, ki se nam dogajajo. Ni zapletenih besedil, ker sama nisem taka, sem pa poskrbela za takšna besedila, ki razvedrijo.”

> Velikokrat ste že spremenili svojo podobo, trenutno imate svetle kratke lase. Je to del podobe, ki jo mora človek vzdrževati, da ga ne pozabijo?

“Če gledam začetke, sem bila takrat vizualno dosti bolj provokativna, to sem počela, ker sem tako čutila. Ni šlo za premišljeno manipulacijo ali da bi s tem želela nekaj sporočati. Takrat so barve začele kapljati ven in enostavno sem začutila, da moram tako delovati na odru. Zelo dobro sem se počutila. Zdaj sem odkrila bolj žensko plat svoje narave, in sicer tudi s pomočjo Nine Šušnjara in njenih kreacij.”

> Občasno vas ljudje zasledijo tudi v trač revijah. Kje je meja tega, kar lahko ljudje izvedo o vas? Imate kakšne slabe izkušnje? Na primer pisanje o promociji skladbe Car , ki je bila v letalu, kjer naj bi se videlo več, kot ste morda želeli?

“Nimam slabih izkušenj, ker se ne želim izpostavljati za vsako ceno, moj moto je, da se pokaži, ko imaš kaj pametnega povedati. Želim širiti pozitivne in dobre stvari in ni v mojem slogu, da bi se želela izpostavljati ob nekih neumnostih. Ko sem videla fotografijo z letala, je bil to zame šok, ker ne vem, kdaj in kako se je to zgodilo, saj sem imela nedrček kožne barve ... Zame vse skupaj ni bilo nič takega. Ne vem, ali je bila to slaba ali dobra reklama. Upam, da ni koga kap ...”

> Sicer pa je bil poletni koncert na letalu s predstavitvijo nove skladbe zagotovo dogodek, ki ga bo težko preseči. Se ne bojite letenja?

“Seveda se, zelo. Glasbeni gost na letalu Massimo Savić me je bodril in tudi domača zdravila so pomagala. Koncert na letalu je bil prvi te vrste v Evropi in je bil res nekaj posebnega. Ko sem nekaj dni kasneje na počitnicah o tem prebirala v hrvaških časopisih, sem bila res vesela dobrega odziva.”

> Slišali smo vas lahko tudi v priredbi narodnozabavne skladbe Modrijanov Ti, moja rožica . Ali to pomeni, da razmišljate, da bi kdaj zajadrali v to smer?

“Priredba je nastala zgolj kot zabavna domislica v oddaji Denisa Avdića. Vprašal me je, če si upam to narediti, pa je z mojo zasedbo hitro nastala skladba, ki je bila nazadnje zelo odmevna. Ne mislim pa ustvarjati tovrstne glasbe.”

> Ste morda kdaj žalostni, da ljudje ne hodijo tako množično na koncerte zabavne glasbe, kot je to primer pri Modrijanih?

“Ne, zakaj bi bila. To je spet ena od slovenskih značilnosti, da ne privoščiš uspeha drugemu. V takem primeru tudi sam ne moreš doseči nič dobrega.”

> Znana je vaša ljubezen do živali. Koliko jih imate trenutno?

“Imam psa, ostale živali, dva konja in maček, so pri starših v Mozirju, saj nimam veliko časa zanje. Imam kar malo slabo vest, saj sem večino časa v Ljubljani ali na poti.”

> Se še ukvarjate z oblikovanjem nakita?

“Ne več, ker za to niti nimam časa, je pa lahko to priložnost še za kdaj v prihodnosti.”

Tatjana Cvirn