“Dobri žanrski filmi vlivajo zaupanje v slovenski film”

> Blaž, od Poti v raj je minilo komajda leto - spominjam se, da ste ob premieri prvega celovečerca omenjali naslednji film, a se nisem zavedal, da bo prišel v kina tako (relativno) hitro …

“Glede tega je bila sreča na moji strani. Pravzaprav smo začeli pripravljati film Julija in alfa Romeo že približno leto pred Rajem, ko sem v roke dobil originalen srbski scenarij. Navdušen nad vsebino sem takrat z Andrejem Zupancem napisal priredbo, v kateri je zgodba prestavljena v slovensko okolje.”

> Avdicije za vloge so bile v slovenskih srednjih šolah. Katere lastnosti moraš imeti za to, da postaneš slovenski Romeo? In Julija?

“Avdicije so bile zares obsežne, v sedmih mestih po Sloveniji. Udeležilo se jih je več kot sedemsto ljudi. Slovenskih Julij in Romeov sem spoznal kar nekaj, a glavni izziv je bil, kako sestaviti par, ki se bo v zgodbi dobro ujel. Naključje je hotelo, da sta se ravno takrat, ko se me je začel lotevati obup, dva pojavila na avdiciji in prikazala neverjetno iskreno in pristno igro.”

> Zdaj ste stari malo več kot trideset let. Se je težko postaviti v čevlje srednješolcev?

“Sam sem imel izredno zanimiva srednješolska leta, ki so mi pustila močan pečat. Zato mi tovrstno vživljanje ne predstavlja prevelike težave. Pomagalo je tudi, da smo se z igralci pri pripravah veliko družili, na koncu snemanja bi se skorajda lahko vključil v kakšen srednješolski razred. Tisto, kar so igralci s sabo prinesli, sta predvsem humor in lahkost bivanja, značilna za srednješolce.”

> Snemanje filma Pot v raj je zahtevalo iskanje ravnotežja pri jadranju. Snemanje filma Julija in alfa Romeo je bilo verjetno lažje …

“Snemanje vsakega filma, če ga vzameš zares, je neverjetno težek posel. Pri Juliji in alfa Romeu smo se pač spopadali z drugačnimi težavami kot na morju - logistika, koordinacija, iskanje lokacij in drugo. Takšnega razkošnega filma ne bi bilo mogoče posneti brez denarja, še manj brez spretnosti vseh v ekipi, ki so z majhnim proračunom ustvarili velike učinke.”

> Ob omembi Julije in Romea je prva asociacija tragedija. Takoj zatem seveda Shakespeare - vsekakor nekaj, kar vsebuje solze - ampak po branju sinopsisa in po ogledu napovednika postane jasno, da gre za lahkotno in celo rahlo erotično komedijo …

“Res je. Zato je naslov preoblikovan in v sebi nosi komičnost, naš Romeo je zares pravi alfa samec srednješolcev. Solz kljub temu ne manjka, saj jih vsaka prava ljubezen nujno potrebuje. Film bi najbolje opisali kot srednješolsko romantično komedijo. Gre za žanr, ki ga v Sloveniji po filmu Vesna v šestdesetih letih pravzaprav nismo videli. Moje mnenje je, da vsaka nacionalna kinematografija potrebuje poleg močnih avtorskih projektov tudi dobre žanrske filme, ki znova vlivajo zaupanje ljudi v slovenski film.”

> Je težko nagovoriti toliko slovenskih deklet, da se slečejo v filmu? (Redko je, da je gola koža v slovenskem filmu prikazana brez moraliziranja in lahkotno …)

“Golota in seks zaposlujeta misli vseh najstnikov. Tega nikakor nismo hoteli skrivati oziroma nismo želeli moralizirati glede tega. Večina golote je zato pravzaprav v domišljiji najboljšega prijatelja našega Romea, rahlo nerodnega Željka, ki je glavni nosilec komike v filmu. Tako je golota vedno povezana s komiko. Dekleta, ki pomanjkljivo oblečena nastopajo v filmu, so večinoma finalistke lanskega tekmovanja za mis bikini. Na snemanju so bile vse, verjetno prav zaradi te pretekle izkušnje, izredno sproščene.”

> Oba vaša dosedanja celovečerca sta romantična. Boste obveljali za profesionalnega romantičnega režiserja (potrebujemo enega!) ali …?

“Se bom potrudil. (smeh) Ne, na žalost je moj naslednji projekt nekaj čisto drugega, razvijam namreč scenarij za znanstvenofantastični film. Dogaja se v daljni prihodnosti, kjer se ljudje delijo na dva sloja, ki se nikoli ne srečata. Glavni lik je lovec na čutelja, ki za zgornji sloj prodaja svojo kožo v nevarnih situacijah, da bi njegovi najemniki lahko preko njega varno v svojih domovih občutili adrenalin in vznemirjenje. Je pa res, da tudi tukaj ne bo šlo brez romantičnega odnosa, a bo tokrat precej drugačen.”

PETER ZUPANC