Evolucija zmajev

Če vas po drugi strani na Kitajskem primerjajo z zmajem, ste najboljše od najboljšega, zelo verjetno pa sposobni vodenja, nadzora. Priljubljenost fantastične literature je številčnost upodabljanja le še povečala, pomene pa spreminjala. Da se znajdejo kot junaki v animiranih filmih - kot v pravkar prihajajočem hitu Kako izuriti svojega zmaja 2 (How to Train Your Dragon 2) - je povsem logičen korak ...

Prva evolucija je torej ta v načinu dojemanja zmaja. Zver, ki se je pojavila v knjigi o Jobu kot leviatan, je še pred srednjim vekom na zahodu postala nekaj ubijanja vrednega - zgodbe o tem, kako dobri vitezi ubijajo grdega zmaja, so naše kulturno nasledstvo. Eden najbolj pomembnih zmajev moderne fikcije je grabežljiv lopov in ubijalec Smaug iz knjig J. R. R. Tolkiena, ki se je zgledoval po nordijski pesnitvi Beowulf. C. S. Lewis, Tolkienov sodobnik, je zmaje kot zle omenil v svojem delu The Pilgrim's Regress. Seveda so se zmaji pojavljali pred tem - nenazadnje v operetnem delu Richarda Wagnerja - vsekakor pa so skoraj vedno opisani kot sovražniki. So tuje, neracionalno, prekleto, nedojemljivo. Verjetno ni naključen sad časa, da se v delu Jacquesa de LonguyonaLes voeux du Paon ženska spremeni v zmaja in se bori s kristjani.

Pomembni izjemi sta, recimo, Kenneth Grahame s knjigo The Reluctant Dragon o zmaju, ki najraje ne bi bil zmaj, in angleška pisateljica E. Nesbit z lahkotno humornim pogledam na mitsko pošast v knjigi The Last of the Dragon (1920). V šestdesetih letih sta za to, kako zdaj vidimo zmaje, zelo poskrbeli prav dve dami. Najprej Ursula K. Le Guin v svoji fantastični seriji Čarovnik Zemljomorja (Wizard of Earthsea) in nato Anne Mc Cafrrey s svojimi zmajevskimi jezdeci Perna. V delih obeh je mogoče zaznati feministične tone - in tudi zato zmaji v njunih delih nimajo iste vloge, kot jim jo je dala prejšnja moška perspektiva, temveč so rešitelji, modrostneži, inteligentna bitja s svojimi cilji in lastnostmi. Lahko bi celo dejali, da ti zmaji predstavljajo ponovno odkrito ženskost - niso nekaj, proti čemur se je treba s strahom boriti, temveč enakovredna bitja, s katerimi je treba navezati odnos in z njimi sodelovati.

Ta podoba je v naslednjih letih zelo vplivala na zamišljene zmaje.

V osemdesetih letih so v fantazijski fikciji zmaji naravnost preplavili nebo. Zanimiva je omemba marksista Stevena Brusta v hladno humornih novelah o Vladu Taltosu. Taltos je glavni junak in obenem najeti morilec; zmaji imajo v njegovih knjigah različne vloge, a Brust izredno rad sprevrača ideje o perspektivah. Moderna - in morda kmalu še bolj znana pisateljica - je Naomi Novik, ki zmaje upodablja kot inteligentne pomočnike, ki v času Napoleonovih vojn “nadomeščajo letala”. Naomi Novik je delno postala slavna tudi zato, ker je pravice za filmanje njene knjige odkupil Peter Jackson.

Jacksonu sicer lahko rečete vodja trenutne tehnične evolucije v upodabljanju zmajev. Tolkienovega Smauga, lopova in morilca, smo pravkar imeli priložnost videti v Jacksonovi filmski priredbi zgodbe o Hobitu. In čeprav je Jacksonov Smaug daleč preveč zgovoren, je vendarle tudi čudovit dokaz, kako je napredovala tehnika. Zmaj iz Zmajevega srca (DragonHeart, 1996) še zdaleč ni bil videti tako veličasten in seveda realističen, čeprav je premogel še tako šarmantni glas Seana Conneryja. Podobno je mogoče reči za belega dobrega zmaja iz filma Nedokončana zgodba (Neverending Story), posnetem po knjižni uspešnici Michaela Endeja. Poskus oživljanja zmajev se je zgodil tudi pri snemanju prve filmske zgodbe iz serije Christopherja Paolinija - Eragon - toda kljub priljubljenosti knjižne serije je film po prvem delu potonil z mislijo o koncu produciranja.

Cressida Cowell, avtorica serije Kako izuriti svojega zmaja, je sicer Angležinja, rojena 1966. Piše sicer tudi druge knjige, a prav ta serija - zdaj obsega šestnajst del - je verjetno najbolj slavna, zagotovo po zaslugi Dreamworksovega filma iz leta 2010. Zmaji v njenih knjigah so podobni tistim iz serije Anne Mc Caffrey, predvsem pa je pomembno to, da so vizualno osupljivi - celo lepi - a obenem pametni ali nerodni, neumni ali spretni, prav tako kot ljudje, s katerimi sodelujejo ...

PETER ZUPANC