Filmske hotelske sobe
Bogatih ali revnih ali tistih, ki drsijo na sredini, arogantnih, skrivajočih se, tistih s pravimi identitetami ali tistih brez njih, goljufivih, stalnih, stalno bežečih. Gre za tako pisano paleto obrazov in obnašanj, da se zdi, da bi v avle lahko le postavili kamere in dobili srhljiv in nerazrešljiv misterij.
Hoteli, takšni ali drugačni, so stalni nastopajoči v filmih. So naključen prostor, v katerem se recimo zgodi ugrabitev (kot v filmih Frantic ali Ugrabljena / Taken), ali zadnje oziroma začasno prebivališče (kot v recimo Poltergeistu). Ali pa so mimobežno prizorišče eksplozivnega srečanja (kot recimo v filmu Misija nemogoče 5 / Mission Impossible 5 ali povsem pred kratkim v filmu 3 dni za uboj / 3 Days To Kill, v katerem je eksplodiral Hotel Jugoslavija). Pravzaprav je primerov več, kot jih je, četudi posplošeno, možno našteti. Toda kolikokrat si imena teh hotelov zapomnite in kolikokrat se zgodi, da je hotel pravzaprav neke vrste glavni junak? Režiser Wes Anderson napako popravlja s filmom Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel), izjemno stavbeno lokacijo, katere zgodba se s premnogimi izmenjujočimi liki dogaja v zakulisju druge svetovne vojne. In pred njim so se vendarle zgodili nekateri drugi ...
Alfred Hitchcock recimo. Dva njegova filma premoreta hotele kot izredno pomembno lokacijo - The Fairmont San Francisco je vrtel glave v filmu Vrtoglavica (Vertigo), The Plaza v New Yorku pa je gostila del bežečega dogajanja v filmu Sever severozahod (North By Northwest). Še vedno pa je najverjetneje režiserjeva najbolj znana hotelska lokacija tista, ki tehnično gledano ni hotel, temveč motel - namreč Batesov motel iz Psiha (Psycho). Batesov motel sicer niti ni resnična lokacija - zgrajen je v studiu. A njegovega vpliva na idejo o začasnih prebivališčih, v katerih te nekdo, če si srečen, le opazuje, je nemogoče omalovaževati. Plastične zavese, nož in kriki, odlična kombinacija za premišljevanje o tem, v katerem hotelu bi prebivali.
Pravzaprav zanimivo, da so najbolj zapomljivi filmski hoteli tisti, ki na dolgo nezamenjanih sobnih tapetah nosijo madeže občutka groze. Stephen King je jemal hotele za izredno posebne prostore. Povsem prosto po spominu naštevam razglabljanja iz ene njegovih knjig: “Kdo je tu prebival pred mano? O čem je razmišljal? Kaj je za sabo pustil? V čigavih ostankih ležim in premišljujem?” Ni prav nič nenavadno, da je Kingova domišljija boter enega najbolj slavnih filmskih hotelov vseh časov, The Overlook hotela iz filma Shining, ki ga je ovekovečil režiser Stanley Kubrick. The Overlook hotel res obstaja (kot je pričal tudi film Soba 327 / Room 327) - v resnici se imenuje Stanley hotel. In če se vam Kingove grozljive asociacije na hotelske sobe zdijo vredne nadaljnjega poglabljanja, vsekakor vzemite pod drobnogled film Soba 1408 (Room 1408), v katerem se raziskovalec paranormalnega John Cusack znajde v hotelski sobi, ki presega vse krvave dimenzije.
Lahko porečete, da sta se tudi Robert Rodriguez in Quentin Tarantino zavedala potencialnega bogastva v izkoriščanju hotela kot področja zgodbe - od tod izhaja film Štiri sobe (Four Rooms), sicer prispevek štirih zgodb štirih različnih režiserjev. (V resnici to ni ravno najbolj zgleden Tarantinov izdelek oziroma izdelek, pri katerem bi Tarantino sodeloval - če iščete takšnega, iščite v drugih hotelih.)
Na lahkotnejšo noto: Beverly Wilshire na Beverly Hillsu je tisti hotel, v katerem še vedno odmevajo note Princeovega hita Kiss, ki ga v udobni kadi prepeva prostitutka zlatega srca Julia Roberts. Gre namreč za hotel, v katerem je bil posnet film Čedno dekle (Pretty Woman). In če smo že pri prepevanju, se lahko lotimo tudi poplesovanja: film Umazani ples (Dirty Dancing) je bil posnet v Mountain Lake Hotelu v Virginiji.
Če smo že pri šarmerjih, kot je svoje čase bil Patrick Swayze - George Clooney in ostala klapa Oceanovih 11 (Ocean's 11) sta svoje zlobne načrte naklepala na zelo kockarski in posebni lokaciji hotela Bellagio Las Vegas v seveda kje drugje kot Las Vegasu. Od tu in do hotela The Westin Grand v Berlinu, v katerem je mimogrede prebival Bourne, tj. Matt Damon, v filmu The Bourne Supremacy, je le nekaj jet set eklektičnih korakov; in od tam mimogrede prestopite do hotela Grandhotel Pupp v Karlovyh Varyh, kjer Daniel Craig kot James Bond ni šel po filmske nagrade, temveč je kockal in se zaljubljal. Oh, Casino Royale.
Slovenija na tem spisku manjka, čeprav bi recimo Hotel Slon s svojo zgodovino - 18. stoletje - in predhodnikom slonom Sulejmanom ter recimo parnimi kopelmi bil precej dober kandidat. Če ne za triler, pa vsaj za romanco. Ali kakšno dramsko preizpraševanje.
Vse to je klepetavi uvodnik za film Grand Budapest hotel režiserja Wesa Andersona, ki so ga predstavili na otvoritvi letošnjega Berlinskega festivala in ki pravkar začenja igrati v slovenski art mreži. Če ne gremo mi v hotel, pride hotel k nam. In z njim Ralph Fiennes, Mathieu Almalric, Adrien Brody, Willem Dafoe, Harvey Keitel, Bill Murray, Saoirse Ronan, Lea Seydoux, Tilda Swinton in mnogi drugi.
PETER ZUPANC
