Glasba skupine Orlek pod kozolcem
Kjer se alpska poskočnica sreča z melanholijo panonske ravnice, kjer odprto slovensko srce začuti veter z Mediterana, ki prinese temperament Balkana, in ta trči ob pokončnost zasavskih rudarjev, nastane ritem, ob katerem vsakega zasrbijo pete. To je čarovnija devetih temperamentnih fantov, ki ustvarjajo pod imenom Orlek.
Skupina ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime so si nadeli po hribu na samem obrobju Zagorja. Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (harmonika, klaviature), Bojan Bergant (kitara), Matej Fele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Sašo Marn (bobni), Kristijan Adamlje (saksofon), Ečo Matko (pozavna) in Jan Adamek (trobenta) tvorijo zasavsko knap'n'roll zasedbo, ki je ob 25. letnici svojega delovanja posnela nov alpsko-balkanski groove album z naslovom Unterzug. Za razliko od klasičnega knap'n'roll programa so tokrat Orleki zaigrali akustično. Na albumu so pesmi iz celotnega obdobja ustvarjanja, posnet pa je bil pod kozolcem na kmetiji Kos z Razborca pri Zagorju.
Poleg številnih drugih glasbenih nagrad, ki jih je skupina do sedaj že prejela, je zasedba Orlek dobila tudi najvišjo nagrado za kulturo v občini Zagorje ob Savi - plaketo dr. Slavka Gruma za izjemne dosežke na področju kulture v daljšem časovnem obdobju. Prav takšno plaketo pa letos prejme tudi njihov harmonikar Jure Tori. Njihova glasba pa odzvanja tudi daleč preko meja Slovenije, saj se udeležujejo različnih festivalov na skoraj vseh kontinentih sveta. Te dni jih lahko ujamete v Ravnah na Koroškem (20. februarja, Kulturni center), v Mariboru (21. februarja, Zlata lisica) ter v marcu (21.) na Krvavcu.
> Označujejo vas kot knap'n'roll zasedbo. Od kod pravzaprav izvira ta žanr in kakšne so njegove značilnosti?
Vlado Poredoš: “Žanr izvira iz Zasavja, osrednje značilnosti pa so nekontroliran hrup, nikoli ne veš, kaj te čaka v naslednjem akordu, vsi smo v istem duru, sploh pa je problem zaustavljanja in skupnega zaključka skladbe. Hec mora biti.”
Jure Tori: “Ta žanr izvira in knjige Zdenka Matoza, ki je opisoval naše prigode in nezgode v dvajsetih letih delovanja. On si je to izmislil, mi mu pa sledimo, saj menimo, da imamo res poseben zvok, ki je najbrž edinstven v Sloveniji. Ta godlja se je skuhala po naključju, saj smo nehote v bend dobili zelo različne ljudi. Vsak je poslušal svojo glasbeno zvrst in nikoli nismo hoteli vplivati, da bi se kdo spremenil. Tako se tudi z menjavanjem članov zvok spreminja. Na začetku smo imeli bolj metalskega kitarista in je bila glasba temu primerna. In tako vsak po svoje kreira ta knap'n'roll že 25 let.”
> Ste unikatna glasbena zasedba na naši glasbeni sceni, ki razveseljuje množice. S kakšnim vzvodom ste se pred 25 leti oblikovali?
Vlado Poredoš: “Iz ljubezni do glasbe in skupnega muziciranja, glavni vzvod pa je bilo podeželsko dolgočasje.”
Jure Tori: “Oče naju je z bratom že od malega vpeljeval v glasbeno okolje, saj je bil profesionalni glasbenik v Nemčiji. Glasbena šola Zagorje je takrat organizirala skupine za igranje pri aktivnostih dedka Mraza, kjer so naju z bratom vključili v zagorsko kulturno dogajanje. Glede na veliko angažiranost in užitek sem nekako prišel na idejo, da bi imeli svojo skupino. A potrebovali smo nekoga, ki bi nas vodil, nekega izkušenega frontmana in v ravno pravem času je prišel v naše okolje Vlado Poredoš, ki je imel precej izkušenj. Bil je rocker in idealen za nas, ki smo si želeli igrati, poleg narodno-zabavne in pop glasbe ter zimzelenih melodij, še kaj bolj modernega. Naša skupina iz Farčnikove ulice je igrala na njegovi poroki in ko je prišel na vajo, je igral skladbe Bruca Springsteena. Takoj smo pograbili za inštrumente in zaigrali skupaj. Seveda nismo niti najmanj vedeli, v kaj se spuščamo in da bodo Orleki prišli do takšnih razsežnosti.”
> Kaj je zaznamovalo to četrtino stoletja zasedbe Orlek?
Vlado Poredoš: “Koncerti in turneje po vsem svetu, predvsem pa humor, kakršen je značilen za Zasavje.”
Jure Tori: “Ogromno koncertov, potovanj, veseljačenja in kakovostnih večerij. Postali smo družina.”
> Nedavno ste svojo obletnico obstoja obeležili z novim albumom, ki pa ni od muh. Posneli ste ga namreč pod kozolcem. Od kod ideja?
Vlado Poredoš: “Zamislili smo si živ akustičen album za obletnico, pa je saksofonist Kristjan imel ekološko-kmetijsko prireditev na kmetiji nad Izlakami. In hop, bili smo zraven, pa še akustika pod kozolcem in med balami sena je izvrstna. Odlično se je izšlo.”
Jure Tori: “Glede na to, da smo hoteli imeti pristen akustičen album z veliko energije, je edina možnost pod kozolcem na vasi. Studio je za tovrstne podvige nemogoče delovno okolje.”
> V besedilih se dotikate socialnih tem, a ste obenem tudi humorni. Je tak na splošno tudi vaš vsakdan?
Vlado Poredoš: “Ob današnji situaciji v državi ti kaj drugega kot obešenjaški humor niti ne preostane, tako da recimo položnice jemljem kot odvajalo.”
> Blizu so vam tudi ljudske pesmi, ki jih na novo preoblečete ali jih odenete v rock zvoke. Kakšen je odziv nanje pri občinstvu?
Vlado Poredoš: “Slovenska ljudska pesem je temelj, iz katerega izvira naš stil. Vse skupaj smo nadgradili s sodobnejšimi glasbenimi prijemi, obenem pa skrbimo še za krepitev narodne zavesti, ki pri Slovencih kar šepa. Odziv je izredno dober, pohvalen.”
Jure Tori: “Ljudje imajo to zelo radi. Najlažje je narediti že znano melodijo, ki jo ljudje pod odrom pojejo. Če pa to narediš še po orlekovsko, potem je to že uspešnica.”
> Devetčlanska zasedba ni majhen zalogaj. Kako komunicirate med seboj in kako logistično izvedete vaše premike?
Vlado Poredoš: “Devetčlanska zasedba je ekonomska katastrofa, vendar če kakšen manjka, je kot ozonska luknja, nič ne štima. Komunikacija je izredno vroča, bojim se, da bo v bodoče le še prek odvetnikov, kar pa se logistike tiče, za to je zadolžen Mitja, pa mislim, da je tik pred tem, da bo končal na tabletah.”
Jure Tori: “Tu ne sme biti demokracije! Jasne so naloge posameznika in če se jih ne drži, pride do trenja v skupini. Trenja so seveda vedno večja s prihodom mladih članov, ki imajo povsem druge navade, vrednote in energijo. Včasih je težko razumeti, saj so videti, kot da prihajajo z drugega planeta. No, je pa res, da z leti počasi že vonjajo, da je potrebna skupna energija za skupno dobro, kar nas ohranja skupaj.”
> Poleg nastopov v domovini vas pot zanese tudi v tujino. Kakšne razlike opažate med domačim in tujim občinstvom?
Vlado Poredoš: “ Ja, veliko smo nastopali po svetu in igrali smo že na vseh kontinentih, razen v Afriki. Razlike niti ni velike, razen da se domače občinstvo bolj napije.”
Jure Tori: “Seveda razlike so. V vsaki državi posebej lahko opaziš kulturo naroda in njihov sistem funkcioniranja. Nekje več pijejo od veselja ali žalosti in norijo pod odrom, drugje kulturno poslušajo in nas na koncu nagradijo z aplavzom. Veliko pa je odvisno od prostora, kjer koncertiramo.”
> S kakšnimi načrti ste zakorakali v leto 2015? Se obeta morda nastop na katerem od domačih festivalov?
Vlado Poredoš: “Mi smo veliki optimisti in naše želje so zagotovo te, da bi veliko nastopali, zabavali ljudi ter naredili spet kaj novega, zanimivega. Glede nastopov na domačih festivalih je še malo preuranjeno govoriti. To pride kar iznenada, imamo pa veliko željo, da bi nastopili na Vurberku, festivalu narodno-zabavne glasbe. Želja je huda, vendar pa je prag za uvrstitev za našo raven precej visok. Povedati vam še moram, da smo že pripravili skladbo za ta festival, in sicer z naslovom Lepo je slišati glas mojega traktorja. Upamo na najboljše, toliko za zdaj, pa tudi vsega ni treba verjeti. Naj živi humor!”
Jure Tori: “Velikih načrtov za to leto ni. Želimo si čim več igrati in zabavati ljudi.”
ANA CUKIJATI
