Grinderman v Križankah

In čeprav poleg Cavea zasedbo sestavljajo še kitarist in violinist Warren Ellis, basist Martyn P. Casey in bobnar Jim Sclavunos, torej tri sedmine siceršnje Caveove večne spremljevalne zasedbe The Bad Seeds, bo tokratna glasbena zgodba le v podrobnostih spominjala na štorijo, ki jo taisti glasbeniki sicer živijo že vsaj od srede devetdesetih let, izvirna naveza Nicka Cavea s “Slabimi semeni”pa že od leta 1983. Kar bo udrihalo po Križankah, bo tudi precej drugačno od sicer precej bučnega prejšnjega koncerta v Križankah, ko je Cave pretežno sedel za klavirjem. V grindermanski zgodbi se je namreč oborožil s kitaro, do katere ni prav nič milosten.

Cave se je spustil z verige

Zvok, zabeležen na zgoščenkah Grinderman iz leta 2007 in še čisto sveži Grinderman II, bi lahko res primerjali z nekakšnim spuščanjem z verig. Z glasnim odobravanjem zvočne svobode, brušenjem (grind) ostankov ustvarjalne moči, ki je je več kot očitno še dovolj za energičen zvočni udar. Tudi naslovnici, na prvi je bila izven naravnega okolja upodobljena opica, na drugem v marmornatem prostoru volk, namigujeta, morda, na živalskost, ujeto v okolju, kjer se težko izrazi. Zato pa svojo neobrzdano plat Cave in tovarišija v paketu Grinderman prosto izraža na odru.

Brez boga, ljubezni in klavirja

Na sobotnem koncertu, ki ga družno prirejata Škuc Ropot in Kino Šiška, bo izbor skladb obsegal - vsaj tako kaže ob pogledu na novejše setliste - izključno grindermansko produkcijo. Ta pa, kot piše na BBC-jevi spletni strani, gradi svoj modus operandi z vztrajanjem na formuli “brez boga, brez ljubezni, brez klavirja”.

Smo pripravljeni na zmes garažnega punka sedemdesetih let, krautrocka in bluesa, vse skupaj prepuščeno psihedeličnim učinkom, ki mestoma spominjajo na sodobno elektroniko?

MPG