Jan z obrazom tisočerih zgodb
Glasbenika Jana Plestenjaka verjetno ni potrebno posebej predstavljati. V svoji 21-letni karieri je izdal dvanajst studijskih albumov, zadnjega, z naslovom Večja od neba, ravno pred tednom dni na svoj 40. rojstni dan.
In da bo bera tokrat polna, se v četrtek, 4. aprila, obeta še premiera dokumentarnega filma o njegovem delu in življenju z naslovom Priznam. Po letu dni premora, ki si ga navadno vedno vzame tako za oddih kot ustvarjalni čas, je znova navdušil svojo publiko s koncerti po Sloveniji, po uspešni baladi Ob tebi bom ostal pa se na radijskih valovih vrti že nova skladba z istoimenske plošče Večja od neba.
Janov dvanajsti studijski album Večja od neba je izšel na njegov okrogli rojstni dan, 27. marca, teden dni kasneje, 4. aprila ob 20. uri pa je bila v Kinu Komuna v Ljubljani njegova predstavitev ter projekcija dokumentarne filmske pripovedi Priznam. Ljubitelji njegove glasbe so tako imeli prvič možnost videti zakulisje razprodanega koncerta v Hali Tivoli lani marca in postopek ustvarjanja novih pesmi za zadnji album. Filmska ekipa Singing Eye Production je Jana spremljala na 35 različnih lokacijah, v 70 snemalnih dneh pa je nastalo preko 200 ur posnetkov Janovega vsakdana, skozi katere je gledalce s svojim razmišljanjem pospremil sam - tokrat je resnično stopil z odra ter razkril svojo dušo in zasebnost, občutja, veselje, jezo, žalost, smeh. Je brezkompromisen, odkrit, iskren, življenjski, pa tudi povsem vsakdanji. Skozi njegovo iskreno pripovedovanje je tako moč pokukati v srce glasbenika, ki trdi, da ne skriva ničesar. Jan z enim obrazom, ki pripoveduje tisoč zgodb. Jan, kot ga še ne poznamo.
V skladbah na novem albumu ne manjka vsebine na temo morja, sanj, neba …, se pa pevec tudi tokrat največkrat spogleduje z ljubeznijo. Ponekod poslušalcem naslika tudi resničen odsev današnjega sveta.
> Odkrili ste formulo za uspeh, da se za leto dni umaknete z odrov in medijev in ko se znova pojavite, vam publika ponovno jé iz roke. Kaj po večini zaznamuje to umaknjeno leto?
“Na srečo je edina formula za uspeh dobra pesem, kvalitetna produkcija in dober nastop v živo. Vse ostale formule brez tega padejo v vodo. In tako je tudi prav. Publika ni naivna. Umaknjeno leto pa je zame vedno zelo delavno. Potrebno je napisati, izbrati in posneti pesmi, tudi videospote, se dogovoriti za nastope, sodelovanja …”
> Ob kopici pop uspešnic se najde tudi kakšna aranžersko in vsebinsko zahtevnejša pesem, za katero navadno navdih najdete v močnih čustvih, posebnih trenutkih ... Kateri navdih je prevladoval pri nastajanju zadnje plošče Večja od neba ?
“Moj navdih je vsak trenutek v življenju. Pomembno je le, da si kot ustvarjalec občutljiv in radoveden človek. Le tako se te lahko dotaknejo zgodbe drugih ljudi. Pisec mora zajeti v pesem realne življenjske situacije, čustva, trenutke, vprašanja ... Mislim, da bi bilo pretenciozno, če bi umetnik delil odgovore na ta vprašanja. Potrebno je, da spodbudi v poslušalcu željo, da sam skanalizira čustva ali poišče odgovore na ta, svoja vprašanja.”
> Ste tudi novo ploščo snemali v Goriških brdih?
“V Brdih smo s skupino, ki me spremlja na koncertih, postavili aranžmaje in 'zvadili' pesmi za snemanje. Tudi tokrat je bila odgovornost večja, ker je bil album posnet popolnoma v živo, brez nasnemavanj. Letos me na odru spremljajo Zdenko Cotič - Coto na električni kitari, Martin Štibernik na klaviaturah, Anže Langus - Dagi na bas kitari ter Roman Ratej na bobnih.”
> Vedno znova ponavljate, kako vam ni všeč snemanje spotov, a navadno le popustite. Kako vas prepričajo?
“Videi so pač del promoviranja in predstavitve nove pesmi. Tudi brez njih včasih ne gre. Jemljem jih kot nujno zlo. Moram pa priznati, da so lahko zelo močni v čustvenem smislu, če jim to nudi pesem. To se je lepo izkazalo v spotu za skladbo Ona sanja o Ljubljani s prejšnjega albuma Osebno, ki ga je režiral Klemen Dvornik, in najnovejši Ob tebi bom ostal, za katerega smo režijo zaupali Predragu Rajčiću - Perici.”
> Imate ob izvajanju določene pesmi še posebno tremo oziroma vas ob tem preplavlja posebno vznemirjenje?
“To se mi vedno zgodi ob pesmi Pogrešal te bom, ki sem jo posvetil svojemu očetu.”
> Je težko pripraviti program vaših koncertov, glede na kopico uspešnic?
“Sladki problemi so, če imaš toliko pesmi, ki jih ljudje poznajo, da lahko izbiraš, katera izmed uspešnic ne bo uspela priti v koncertni repertoar. Za to pa so potrebna dolga leta trdega dela.”
> Katera turneja oziroma projekt pa sta bila do sedaj po vaše najuspešnejša in zakaj?
“Najobsežnejša - in posledično jo lahko označimo tudi kot najuspešnejšo - turneja je bila ob izidu dvojnega albuma s simfoniki Klasika. Razprodali smo dvanajst dvoran po Sloveniji in bilo je zelo zahtevno, ker je bilo na odru vedno najmanj 25 glasbenikov. To je bila res nepozabna izkušnja in turneja.”
> Ste na katero vašo skladbo še posebej ponosni oziroma jo še posebej z veseljem izvajate?
“To so balade Ona sanja o Ljubljani, Lepa in Pustil ti bom sanje.”
> Na odru izžarevate rock dušo, čeprav so tudi balade vaša specialiteta. Kako je v resnici? Kaj vam je ljubše?
“Moje življenje je rock'n'roll. Na tej turneji band zveni res bolj trdo, rockersko, ker tudi sam igram električno kitaro. Zadnjih nekaj let se res sprehajam med popom in rockom, ne dajem pa prednosti nobenemu. Vedno sama pesem narekuje interpretacijo.”
> Dolgoletnim uspešnicam spreminjate kaj aranžmaje?
“Skoraj vedno pred turnejo spremenimo za odtenek aranžma skladb, da nam na odru ne bi slučajno postalo dolgčas (smeh).”
> Z Zdenkom Cotičem si včasih na odru vzameta nekaj minut za solo kitarske rock vložke? So vam takšni trenutki še posebej všeč?
“Zdenko Cotič - Coto je na električni kitari tako dober, da so to zame kar zahtevni trenutki. Seveda je spodbudno, da se na odru s kitaro pogovarjam z legendo med kitaristi.”
> Vzamete vsak dan kitaro v roke? Koliko kitar pa se je že nabralo v vaši zbirki?
“Kitaro vadim mogoče enkrat na teden in vem, da je to premalo. Imam pa podlago še iz časov, ko sem vadil po osem ur na dan in to ti ostane za vse življenje. Mislim, da se je v moji zbirki nabralo že 17 kitar.”
> Katera vam je najljubša in zakaj?
“Najljubša mi je klasična Ramirez, ker sem jo kot šestnajstletni mulček šel sam kupit v Madrid v Španijo in to k samemu mojstru Ramirezu, ki pa je žal sedaj že pokojni.”
> Česa svojim zvestim oboževalcem še niste priznali, zaupali, pa bodo vseeno izvedeli v filmu Priznam ?
“Mogoče strahov, mogoče trenutkov, ko sem zoprn, trenutkov, ko sem v studiu pikolovski … Pustite se presenetiti.”
ANA CUKIJATI
