Kdo je novi človek
Akademski kipar Roman Makše je novogoriško Mestno galerijo spremenil v prostor prostorov, v katerih se gledalec počuti vsaj odtujenega.
NOVA GORICA > Železni okvirji, železni podstavki, železne pregrade, beli kubusi, žaluzije, pokončne plošče, povezane v ograje, kubuse. “Vsebinsko s tako zamišljeno postavitvijo avtor postavlja kritičen odnos do novega, do sprememb in do razvoja, kar vse vodi k osnovnemu vprašanju: kje se lahko dogaja novi človek,” piše kustosinja Tatjana Pregl Kobe.
Roman Makše (1963) je študiral kiparstvo na ljubljanski akademiji, pri profesorjih Dragu Tršarju in Luju Vodopivcu. Od leta 2001 je zaposlen kot profesor za področje kiparstva na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ob vseh teh materialih in prostorih, ki spominjajo bolj na kakšen sejem opreme za izdelovalce oken, avtor razstavi še ročno izdelane posodice iz terakote, v katerih je zemlja, ki jo je kipar nabral na travniku v bližini ateljeja. Človeško.
“Osnovna materija umetniškega izdelka v bistvu že akumulira vsebine, ki jih zmore ustvarjalec objaviti,” pravi Kobetova. Forma minimalistične likovne logike, prostorskih premic vsebuje temu primerno vsebino. Kaj pa duhovna substanca?
S Kobetovo se strinjamo, da jo mora ustvariti avtor sam. Ustvari pa jo lahko samo iz materije, ki jo ima na voljo in iz vizije, ki si jo ustvari. Materija je znana, vizijo pa kustosinja vidi v povezovanju s stvaritvami drugih umetnikov. Makše namreč k svojim razstavam povabi tudi druge umetnike ali znanstvenike, da skupaj ustvarijo neko novo realnost. Doslej so tako z njim sodelovali Joni Zakonjšek, Marjetica Potrč, Lujo Vodopivec, Dušan Zidar, Dragica Čadež in drugi, na lanski razstavi na Inštitutu Jožafa Stefana pa je k sodelovanju povabil znanstvenika, fizika Hernana A. Makseta, ki je k razstavi prispeval računalniško sliko fizikalnega modela. Prispevek znanstvenika je na ogled tudi na novogoriški razstavi.
KLAVDIJA FIGELJ