Kitajski filmi osvajajo gledalce
Če po naključju pravkar iščete spisek neameriških filmov in ste še bolj naključno pomislili na Kitajsko, berete pravi tekst. A pozor, tu se skriva past. Na spisku ni borilno veščinskih filmov, niti zahodni presoji (preveč) priklanjajočih se filmov. Tudi ni “domače propagande”.
Gre za modernejše izdelke, ki zmorejo prikazati realne(jše) domače okoliščine in dogajanja; “naključen osebni pregled” določenega koščka gigantske kinematografije.
Najbolj slaven izmed režiserjev, ki bodo našteti, je Zhang Yimou, ki je “kung fu ljubce” začaral z barvitim Herojem (The Hero). Zhang je mnogo pred tem denarja polnim filmom šel skozi eksperimentalno fazo, in slednja naslova sta odlična primera te faze.
1. Not One Less (Yi ge dou bu neng shao, 1999) Trinajstletnica po sili okoliščin sprejme začasno nadomestno delo učitelja na podeželju, in ko ji pravi učitelj ob odhodu zabiča, da v času nadomeščanja ne sme izgubiti nobenega učenca, dekle to navodilo vzame nadvse resno ... Film je posnet po resničnih dogodkih. Dogaja se na lokaciji neokrašenega podeželja. Je nadvse humana, logično odvijajoča drama, ki bi jo oboževalci Dogme vzeli za svojo. En tistih zgodnjih Zhangovih filmov, ki gledalca zlahka spremenijo v jokajočega dojenčka.
2. Riding Alone for Thousands of Miles (Qian li zou dan qi, 2005) Oče se želi spraviti z umirajočim sinom in se tako odpravi na dolgo pot v Yunnan, da bi posnel opero Naxi ljudstva; toda najboljši izvajalec opere se nahaja v zaporu, in tu se težave šele začnejo ... Film, posvečen odnosu med očetom in sinom, je obenem malce prirejena reklama za geografije čudovitega Yunnana - toda močnejši je v prikazovanju dogajanja med gosti in gostitelji, med sinovi in očeti kitajskega podeželja. Še ena žehta za solze.
3. Postmen in the Mountains (Nashan naren nagou, 2002, režiser Jianqi Hou). Planine province Guizhou. Oče, ki je vse življenje opravljal delo poštarja, predaja delo sinu. Sinova prva pot je obenem očetova zadnja. Če obstaja film z najmanj možne zgodbe, pa da ga vendar še lahko okličete za pripovedovalnega, potem je to tole delo - iz mikroskopskih dogodkov z lahkoto stke univerzalnost in vmes slika okoliščine, ki jih v nekaj prihodnjih letih ne bo več.
4. In the Heat of the Sun (Yanguang canlan de rizi, 1998, režiser Wen Jiang). Peking od 1969 dalje - tolpa mladih, ki se niso pridružili kulturni revoluciji, so pravi kralji mesta ... Čeprav je film občasno malce krvav, je predvsem radoživa pripoved o samoti, romanci in odraščanju v mestu, ki pravkar doživlja velike spremembe. Junaki so namazani z vsemi žavbami, pripoved pa se le malo dotika revolucije same - prej je polna priznanja izmakljivosti spomina. Nekaj naravnost briljantnih sekvenc in izjemna igra predvsem dveh igralcev, glavnega junaka, ki ga igra Yu Xia, in igralke, ki se je doslej posvečala predvsem televiziji, Jing Ning.
5. City of Life and Death (Nanjing!, Nanjing!, 2009, režiser Chuan Lu) Manj propagandističen in mnogo bolj dokumentaren, kot bi si mislili - pregled enega največjih izživljanj japonske vojske na Kitajskem, v času druge svetovne vojne. Realizem, ki ga doseže Chuan Lu v tej črno beli odiseji, je sapo jemajoč - film ni za krhke živce, čeprav predvsem zato, ker za razliko od podobnega Schindlerjevega seznama (Schindler's List) tule od samega začetka vemo, da rešitve ni.
6. Blind mountain (Mang shan, 2007, režiser Li Yang). Mala planinska vas za ženo grobijanu ugrabi mestno dekle. Zelo realističen prikaz okoliščin - nekateri igralci so naturščiki. Slavni Lu Xun bi se s prikazom verjetno strinjal in film je navsezadnje (predvsem) močan argument za napredek. Zgodba se dogaja okoli 1990. Temna plat Kitajske, resničnostna grozljivka, ki ne potrebuje pretiranih morilcev, da zgrozi - zadostujejo načini življenja.
7. When Rouma was 17 (Rouma de shi qi sui, 2003, režiser Zhang Jiarui). Preprosta zgodba o dekletu Hani manjšine. Glejte zaradi njenega obraza in lokacije. Yuanyang v Yunnanu je nebeško lep.
8. Cherries (Yingtao, 2007, režiser Zhang Jiabei). Še en film posnet v okolici Yuanyanga. On je invalid, ona duševno bolna, njun otrok posvojen - ena od zavrženih deklic Kitajske. Film o neumnosti, ignoranci, brutalnosti, tragiki, brezmejni ljubezni, lepoti in, no, češnjah. Nepretenciozen - “to zgodbo povem, da bodo otroci sveta znali ceniti svoje matere” - in tako čustven, da bi še Ivana Cankarja marsikaj naučil.
9. Juliets (Zhu li ye, 2010, režiserji Yu - Hsu Chen, Chi - Jan Hou, Shen Ko Shang). Tri zgodbe treh nenavadnih Julij s tremi zelo marionetnimi Romei. Prva, drama, vključuje hendikepirano deklico in revolucijo. Druga vključuje duhove, norišnico in trideset let čakanja. V tretji, najbolj muhavi in najbolj neuravnoteženega tona, se vloge povsem zamenjajo. In kljub neuravnoteženosti tudi zadnja “leže” - kot neobvezna komedija. Film, ki je zelo neproblemski in zlepljen s sedanjostjo, prihaja iz Tajvana, eno od vlog odigra pevka Vivian Hsu.
PETER ZUPANC
