Ko fantje znova prepevajo

Tako se je leta 2001 pri nas pojavila fantovska skupina Game Over, ki je za nekaj časa prekinila z glasbenim ustvarjanjem, zdaj pa se v nekoliko spremenjeni sestavi vrača na koncertne odre. O skupini in njenih načrtih smo se pogovarjali z Dennisom.

> Dennis, leta 2001 ste z Markom in Steffanijem ustanovili skupino Game Over…

“Tako je. Poznali smo se že nekaj časa, saj smo skupaj vadili petje in plesali. Potem smo svoj demo posnetek (Ubila si del mene) dali znanemu ljubljanskemu Dj-u. Predstavil ga je založbi Menart, ki je v tistih časih izdajala glasbene projekte mnogih slovenskih zvezdnikov. Založba je potem naš glasbeni projekt predlagala Natki Geržina in Zvonetu To cu. In potem je šlo le še navzgor.”

> Skupina je do leta 2004 prodala 50.00 nosilcev zvoka, kar je za slovensko glasbeno tržišče izjemen uspeh.

“Iskreno rečeno, tega nismo pričakovali, vsaj ne tako hitro. Mislili smo, da bomo potrebovali dlje časa, da prodremo na glasbeno sceno in nekaj ustvarimo. Očitno je bilo, da smo potrebovali teren, da se dokažemo, in to nam je dala Popstars turneja. Zgrabili smo priložnost z obema rokama in jo maksimalno izkoristili. Potem je sledilo ogromno nastopov po vsej Sloveniji. Na terenu smo z nastopi prepričali poslušalce in to je bil povod za 50.000 prodanih plošč. Prejeli smo zlato ploščo za singel Ubila si del mene, na začetku dvojno platinasto za prvi album Igra za 2, nato pa smo prejeli še diamantno ploščo za prvi album. Tudi za drugi album Višja sila smo prejeli platinasto ploščo. Spomnim pa se, da smo se oboževalcem podpisovali tudi na piratske zgoščenke, ko nismo pravzaprav niti vedeli, kako naj ravnamo.”

> Sami ste tudi podpisovali vaše popevke, poleg tega ste zelo dobro obvladali oder s koreografijami …

“Vsak v skupini je imel svojo nalogo. Steffanio je pisal besedila in glasbo, sam sem skrbel za vokalne aranžmaje in back vokale, Mark pa za koreografijo. Vsak je prispeval maksimalno v vseh aspektih takratnega glasbenega projekta.”

> Torej se morate zahvaliti Natki Gržina ter Zvonetu Tomcu, da sta sprejela izziv.

“Drži! Natka je bila naša menedžerka in pozneje, ko smo bili pod pritiskom, nam je veliko svetovala in stala ob strani, kar pomeni, da med nami ni bilo nekega formalnega odnosa, ampak smo dejansko bili njeni varovanci. Zvone Tomac pa je bil producent vseh naših albumov. Pomembno je bilo, ker je imel enako vizijo kot mi.”

> Kaj se je zgodilo, da ste prav takrat, ko ste beležili največje uspehe, prekinili vaše sodelovanje?

“Iskreno rečeno, bili smo naveličani vsega. Vse je postalo rutina. Ugotovili smo, da potrebujemo premor in si napolnimo baterije. Bili smo izčrpani. Naša pot je bila podobna začaranemu krogu, mediji pa so začeli iskati in objavljati osebne stvari, včasih tudi negativne. Takrat smo začutili, da se moramo umakniti in malo zadihati, ter pogledati zadevo iz drugega zornega kota.”

> Zanimivo je, da ko glasbenik, govorim o skupinah, pride do tako želenega uspeha, nekaj časa še skuša najti svoj ego v skupini, nato pa začne škripati. Zakaj se to dogaja?

“Pri nas niti ni bil problem ega, ker smo se vedno med sabo znali pogovarjati, pogajati in tudi, če je bilo potrebno, skregati. Zavedali smo se, da smo uspešno zgodbo spisali skupaj, da moramo spoštovati drug drugega in posledično tudi mnenje drugega. Na žalost smo bili premladi in se ne katerih stvari nismo zavedali oziroma nismo imeli vpliva nanje. Ker je Slovenija majhna, se je velikokrat zgodilo, da so se nekateri ljudje začeli okoriščati z nami in z našim imenom. Trenj med nami ni bilo, vedno so bile težave z ljudmi, ki so nekaj malega storili za nas, potem pa preveč pričakovali v zameno.”

> Ste po razpadu skupine Mark in Steffanio ostali v glasbenem svetu?

“Ostali smo vsi trije. Mark je šel bolj v voditeljske vode, Steffanio je ustvarjal za druge glasbenike in se posvečal nekaterim solo projektom, prav tako tudi jaz.”

> Z novimi glasbenimi projekti niste uspeli priti do vidnejšega uspeha in tako ste fantje skupine Game Over sklenili, da se znova združite. Nastala je skupina New Game Over?

“Med našim ustvarjanjem solo projektov se je glasbena scena spremenila in odšla povsem v neko drugo smer. Nastope so krojili različni lobiji, spremenil pa se je tudi sistem radijskih in TV postaj. Kljub naši prepoznavnosti je bilo težko poslušalcem predstaviti glasbo kot nekdaj. Na praznovanju mojega 30. rojstnega dneva smo se tako odločili, da se vrnemo na sceno. Ime New Game Over smo si nadeli zaradi pravnih razlogov in posneli dva singla Zdaj grem naprej in Ne obupaj ter njuna videospota.”

> Vendar se je skupina New Game Over kaj kmalu preimenovala v M.A.D. Zakaj?

“Februarja letos smo na sestanku prišli do spoznanja, da nimamo enake skupne vizije glede prihodnosti skupine in prav tako smo tudi osebno imeli vsak svoj pogled na glasbeni projekt. Steffanio je v tistem trenutku izrazil željo, da ne bi več sodeloval v tem projektu. Posvetil se je svojemu - skupini Sexplosion, midva pa sva ustanovila novo skupino M.A.D, ker iz spoštovanja do Steffania in do samega “branda” skupine nisva mogla delovati pod istim imenom. Zgodbo Game Over smo skupaj ustvarili in skupaj smo jo končali. Zdaj dihamo za skupino M.A.D.”

> Skupino M.A.D. sestavljate vi, Mark in Allen. Kdo je Allen?

“Allen? Star je 23 let in doma iz Kopra. Z Markom sva ga opazila na Facebooku, ko je prepeval dekletom in jim tako izpolnjeval glasbene želje. Njegovi posnetki so nama bili hudomušni, vendar se je dalo iz posnetkov slišati, da je Allen fant z lepim glasom in zelo nadarjen. Prosila sva ga, če lahko zapoje popevko za našega prijatelja in je to nemudoma storil. Izrazil je željo, da bi z nama nekaj zapel in sva privolila. Tisti dan, ko smo posneli pesem za facebook, smo toliko prepevali, da smo vsi ostali brez glasu. Takrat sva z Markom dojela, da verjetno igre še ni konec, skupaj smo res dobro zveneli.”

> Glasovno zelo dobro zvenite tudi zaradi dobrega Allenovega glasu. Mati narava ga je obdarila z lepim glasom, ki ima prav posebno barvo.

“Prepričani smo, da je Allen diamant, ki ga je potrebno malce vokalno obdelati. Na žalost pa danes ni dovolj samo dober glas, pomemben je stik z občinstvom, odnos do občinstva in še marsikatera stvar, ki bi morala biti na zadnjem mestu, je pa med prvimi, in na to ga z Markom pripravljava. Allen se pridno uči.”

> Nedavno ste na tržišče poslali singel Žal mi je. To je čutna balada, za katero ste posneli tudi videospot…

“Balada je nastala veliko prej, kot je bila izdana. Skoraj pol leta je ležala v predalu. Smo pa vsi trije vedeli, da bo potrebno v poplavi popevk, ki se vrtijo, posneti nekaj čutnega in s tem pokazati drugo moško plat, ki jo z Markom mogoče še nisva pokazala. Allen se je s tem strinjal in odločili smo se, da bo naš prvi singel balada. Moram priznati, da sta onadva veliko bolj verjela v to skladbo kot jaz. Šele ko smo jo posneli, sem začutil, da ima popevka res dušo. Za omenjeni singel smo posneli videospot na Bledu v Vili Istra pod taktirko Benjamina Isovskega. Želeli smo nežni, malce staromodni, elegantni video spot.”

> Popevka je deležna zelo dobrih odzivov na radijskih postajah…

“Zelo smo srečni, ker je bila res dobro sprejeta. Pesem smo poslali vsem radijskim postajam, prav tako videospot TV postajam. Upajmo na najboljše, smo pa pripravljeni tudi na kritike, ustvarjalne, seveda.”

> Načrtujete tudi koncerte?

“Nekaj smo jih že imeli v oktobru, tudi ta mesec jih imamo. Vrstijo se hitreje, kot smo jih načrtovali. Ker nismo uspeli pri praviti celotnega nastopa, smo si doslej pomagali s priredbami svetovnih uspešnic. V tem obdobju pospešeno vadimo, da pripravimo celoten nastop, tako kot ga naši oboževalci pričakujejo - glasbo, koreografijo, skratka užitek za nas in zanje.”

> Dennis, glasbenik se v Sloveniji zagotovo le z glasbo ne morete preživljati, ali se motim?

“Prav imate. Vsak od nas ima službo. Glasba pa nam pomeni vse, daje smisel našemu življenju. Vsak človek si mora priskrbeti vsakdanji kruh. Ni pa nujno, da ga to delo veseli. Na drugi strani so malenkosti, ki te osrečujejo in dajejo smisel in veselje tvojemu življenju in ta malenkost je za nas glasba. No, naš moto je: “Zremo v zvezde, z nogami pa na tleh!”

MAJDA SANTIN