Mama Manka v ritmu funka

Naš sogovornik je bil Sašo Đukić, avtor lika Mame Manke, ki jo ves ta čas tudi suvereno upodablja.

>Mama Manka ni le ženička brez dlake na jeziku, ampak tudi poje in obožuje funk?

“Res je. Lik Mame Manke bo letos oktobra praznoval 22 let svojega obstoja. Sprva je bila to le srednješolska šala, a je z leti dozorela in postala mnogo več. Danes so Dolenjci ponosni na svojo Mamo Manko, ki rada pove, kar misli, je karikirana in potencirana poosebitev preprostega razmišljanja, neke vrste ženski Martin Krpan. Že zelo zgodaj, v filmu Spomini Mame Manke iz leta 1996, je Manka prvič zapela pesem Jaz čakati več ne morem, ki je postala v narodno-zabavnih krogih uspešnica. Prelomno pa je bilo leto 2005, ko je Franci Kek predlagal, da bi naredili zasedbo Mama Manka in Rock Otočec fantje, ki je še istega leta nastopila na festivalu Rock Otočec in naletela na presenetljivo dober odziv. Logična izbira zvrsti glasbe pa sta bila rock in funk.”

>Kako ste prišli na idejo za tako inovativno glasbeno ekipo, ki ji ni enake v Sloveniji?

“V Sloveniji je kar nekaj zasedb, ki izvajajo podobno glasbo. Dobro pa je, če se v nečem od drugih razlikuješ, kajti le na ta način si prepoznaven in izstopaš iz povprečja. Tu je drugačna ravno Mama Manka, ki ima na odru dinamičen nastop, poslušalci, ki pridejo prvič na koncert, so presenečeni nad njenim izvajanjem skladb. Glasbeniki v skupini pa so večinoma profesionalci.”

>Lik Mame Manke sedaj pozna že sleherni Slovenec. Kako pa je nastal in se razvijal skozi vsa ta leta?

“Začetki segajo v leto 1988, ko so bili posneti trije kratki srednješolski filmi. Mamo Manko že ves čas upodabljam jaz sam, njen avtor. Na začetku je bilo vse skupaj zgolj srednješolska šala, ki pa se je razvijala. Danes ima Manka za sabo tri celovečerne filme, dve sezoni humorističnih nadaljevank, dve sezoni video blogov v resničnostni oddaji Kmetija, tri leta vsakodnevnih domislic na Radiu 1, številne pojavitve v oddajah različnih televizij v Sloveniji, ogromno glasbenih posnetkov in javnih nastopov. Ljudje lik zelo dobro sprejemajo, največji nasprotniki pa so tisti, ki se v njem prepoznajo in se čutijo užaljene. Vsekakor ni namen Mankinih domislic kogarkoli užaliti, pač pa zgolj zabavati. Nekateri enostavno lika in njegovega avtorja ne poznajo dovolj in ga stereotipno zavračajo. Vidijo zgolj površinsko moškega, ki se oblači v žensko, in ga obsodijo za transvestita. Ljudje se vse preveč obremenjujejo s stvarmi, ki so nepomembne, namesto da bi se sprostili in uživali.”

>Kdo pa sestavlja Rock Otočec fante?

“Miro Tomšič, pevec bivše zasedbe Dom za sanje in profesor na oddelku za tolkala v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, na tolkalih. Andrej Zupančič, ki je pred tem igral pri zasedbi Dan D, na basu. Jure Dolinar, umetniški vodja festivala Jazzinty, na kitari. Anja Hrastovšek, izjemna vokalistka in priznan spremljevalni vokal pri Trkaju, Jadranki Juras, skupini Tabu in mnogih drugih. Tu pa sta še Uroš Bučar Ujc in Mladen Cetina ter Mama Manka. Zasedba se je v vsem tem času spreminjala, ker je skupina koncipirana kot projekt (Marko Boh, Črt Remic, Erni Padevski, Leon Kušljan, Simona Lešnjak ...). Pa tudi na zgoščenki, prvencu V ritmu funka, so gostovali priznani glasbeniki (Erik Marenče, Jaka Kopač, Tokac ...).”

>Spomladi ste izdali album, na katerem prevladujejo funk ritmi. Ste vsi v ekipi ljubitelji tovrstne glasbe?

“Ja, vsi člani zasedbe obožujemo tovrstno glasbo, čeprav ima vsak od nas še kakšne strasti do drugih zvrsti. Z glasbo, ki jo izvajamo, se lahko igramo, lahko improviziramo, se izražamo. Ritmi so blizu poslušalcem. Sicer pa je na albumu poleg funka moč najti tudi reggae, rock, etno pridih, disco, hip hop ...”

>Na albumu najdemo tudi nekaj predelanih slovenskih narodnih pesmi. Je to zaradi patriotskega značaja Mame Manke?

“Bo kar držalo. Gre za skladbi Jutri bo v Celovcu s'menj in Lepa Manka kolo vodi (belokranjska Lepa Anka kolo vodi). Predvsem smo kot dolenjska zasedba poskušali povedati, da nismo pozabili na Belokranjce, s prvo skladbo pa smo želeli biti nekoliko kritični in na naš način posredovati sporočilo, da bodimo ponosni na to, kar imamo, in na to, kar smo. Zato ni naključje, da je bila skladba predelana v reggae ritme.”

>Ste stalni gostje na festivalu Rock Otočec. Kje še pogosto nastopate, kje pa najraje?

“Na festivalu Rock Otočec smo do sedaj nastopili trikrat, lani pa nam je nastop preprečilo neurje. Nastopov imamo ravno dovolj, saj ima sleherni član zasedbe še svoje osebne obveznosti, kot so služba, družina in podobno. Težko je povedati, kje nastopamo najraje. Radi nastopamo povsod, za vsakogar, ob vsaki uri, v vseh razmerah. Zgodilo se je že tudi, da smo v športni dvorani v Sevnici nastopili pred petimi ljudmi, pa je bil za nas to eden najbolj doživetih koncertov, kar smo jih imeli. V Gradcu pa smo mislili, da ob treh zjutraj, ko smo imeli koncert v tamkajšnjem Orpheumu, ne bo nikogar več, sploh pa ne na koncertu slovenske skupine, ki poje v slovenščini, pa se je publike trlo in nas kar niso spustili z odra.”

>Glede na to, da ste slovenist po izobrazbi, vam verjetno redkokdaj zmanjka besed za jezično Mamo Manko in njene prigode?

“Priznam, da mi je moja izobrazba v veliko pomoč. Z njo sem pridobil načitanost, kot radi rečejo starejši, razširil sem si obzorja, imam kritičen pristop do jezika, sem njegov ljubitelj, spremljam dogajanja v slovenskem jeziku, njegov razvoj. Lahko rečem, da znam misli 'zapakirat' ravno prav, da jih razume vsak. Vesel sem, da kot Mama Manka Sloveniji lahko predstavljam pristno domačo govorico iz okolice Novega mesta. Zanimivo je, da večina Slovencev tega narečja niti ne pozna, da mislijo, da je pristno dolenjsko narečje tisto, ki se govori v okolici Grosuplja.”

>Pa ste razmišljali kdaj o samostojni glasbeni karieri?

“V zadnjih petih letih se mi je večkrat v misli prikradla želja po samostojnem projektu. Predvsem zaradi pritiska prijateljev in glasbenikov. Težava je le v tem, da sem v vseh teh letih glasbenega ustvarjanja dozorel in si izoblikoval dokaj visoke kriterije. Ker sem že po naravi preveč samokritičen, kolebam, kaj storiti. V letu 2012 bom praznoval okroglo obletnico svojega obstoja na planetu Zemlja in morda je to zadosten razlog, da stopim na plano s samostojnim projektom. A do takrat je še daleč.”

>Kakšni so načrti Mame Manke in Rock Otočec fantov za preostanek tega leta?

“Izdali smo zgoščenko, pripravljen imamo dober show program, radi bi koncertirali. Nekaj manjših težav nastopi, ko se organizatorji koncertov odločajo za naš nastop, saj se jim zdi, da je lik Mame Manke blagovna znamka Radia 1, kar v neki meri tudi je. A sam zelo ločim relacije. Mama Manka na Radiu 1 je ženica brez dlake na jeziku, na odru pa je glasbenica. Zatorej je nepotrebna bojazen, da bi denimo na koncertu kakšne druge radijske hiše izpostavljal Radio 1. V nos pa gre nekaterim tudi Rock Otočec v imenu skupine, saj se organizatorjem koncertov zdi smešno, da bi na kakem drugem festivalu tako očitno promovirali to blagovno znamko. A tudi tu sam vidim zgolj nesmiselno razmišljanje, ker je v Sloveniji navkljub vsemu tako malo dobrih glasbenih skupin, ki sedijo doma ali preigravajo svoje stvaritve po zakloniščih in garažah, namesto da bi dobile priložnost razveseljevati množice.”

ANA CUKJATI