Moja zasebna revolucija na otoku

Čeprav samo zato, da ste videti kulturni ali da izkažete spoštovanje. Lahko se sami odločite, v katero smer se festival nagiba letos, a vsekakor je res, da je lovljenju tega ravnotežja zelo opazno dodan nov odtenek. Filma kot krika revolucije. Filma kot borbe. Filma kot simbola individualnosti. Filma kot ljubezenske revolucije. Filma kot revolucije perspektive.

Najbolj opazen dokaz za to je sekcija 35 mm kulture, ki počne dvoje. Najprej opozarja na brezglavo težnjo po digitalizaciji in poleg tega vsebuje tudi program kratkih filmov Odpor - filme s festivala dokumentarcev iz Oberhausna - filme, ki so jih avtorji posneli prav zato, da opozorijo na osebne pravice, na osnovne vrednote človeškosti in “golega življenja”.

Pri vsem tem festival na nič ne pozablja. Najprej ne pozablja na Silvana Furlana, ki mu pripada otvoritveni film - temveč bodo “otočani” deležni tudi Silvanovega zaliva (filmske sekcije) ter Silvanovega drevesa (v sklopu leta, ki ga Nova Gorica posveča Silvanu Furlanu in na katerem bodo zapisane misli umrlega snovalca Kinoteke, velikega branilca filma in idejnega vodje zasnove art mreže.)

Kino Otok ne pozablja na mlade, ki delujejo brez veliko denarja, in jim posveča Video na plaži, nočno zabavo s predvajanjem videov na plaži.

Prav tako je tu paradni konj Kinodvora, preoblečen v Podmornico - otroški program (ki dodaja možnost varstva za otroke.)

Kino Otok ni samo filmska prireditev, temveč festival kulture, znanja ter izobraževanja nasploh. Kot dokaz: odprta bo knjižnica na prostem, ki jo organizira izolsko društvo Kvart v sodelovanju z zavodom Divja misel. In še: noči na Svetilniku bodo v znamenju glasbe.

Gostje so nujnost. Od domačih, kot je Štefka Drolc, preko evropskih, kot je francoski režiser Sylvain George, pa tujekontinentalnih, na primer kanadskega režiserja John Prica in gostje iz Indije Shaie Heredia, ki je ena od avtoric eksperimentalca Jaz sem mikro(I Am Micro), ki govori o izginjanju indijske neodvisne kinematografije.

Pri vsem tem je seveda nujno treba opozoriti, da boste videli tudi različne filme. Peturno finsko kriminalko Osem smrtonosnih strelov režiserja Mikka Niskanena. Dobitnika zlatega leoparda v Locarnu Dekle od nikoder (La fille du nulle part) režiserja Jeana Clauda Brisseauja. Eno žensko, eno stoletje, dokumentarec Želimirja Žilnika o Dragici Srzentič, ženski, ki je preživela osem sistemov. Lanskega zmagovalca puljskega festivala Pismo očetu (Pismo čaći), Damirja Čučiča. Japonsko dramsko komedijo Šarmerji (Miryoko no ningen) režiserja Nimomiya Ryutaroa in še mnogo več - plus seveda dva filma, omenjena v otoških recenzijah.

Od 3. junija boste določene filme festivala lahko videli tudi v Kinodvoru v Ljubljani.

PETER ZUPANC