“Na to sem čakala vse življenje!”

ManuElla ne skriva, da se ji je po zmagi na Emi življenje močno spremenilo. Ves čas ji zvoni telefon, vrstijo se obveznosti, veliko je na cesti, komaj sledi vsem dogodkom in povabilom. Čeprav tega prej ni bila vajena, je novih priložnosti, ki so zdaj na njenem urniku, zelo vesela. Izpolnjuje jih z veseljem, poudarja, da je delavna in da ji vsa medijska pozornost zelo ugaja. Sicer se je zares naspala šele štiri dni po Emi, prej pa jo je pokonci držal adrenalin.

> Pred dnevi ste ostali brez glasu. Ali to pomeni, da ste toliko proslavljali?

“Žal ne. Najbrž sem preveč govorila. Povabili so me na številne intervjuje in glasilke so odpovedale. Zato sem jih morala en dan povsem čuvati, da sem lahko nato spet pela. V teh dneh moram biti zelo pazljiva in odgovorna, saj sem seveda v prvi vrsti pevka. Dovolj moram počivati in paziti na svoj glas.”

“Verjela sem, da lahko s trdim delom in predanostjo dosežem vse. Uspeh je zame prišel v pravem času, vse se je izteklo tako, kot mi je bilo namenjeno.”

> Kaj zmaga na Emi pomeni za vašo prepoznavnost?

“Veliko ljudi je verjetno šele zdaj slišalo zame, kljub temu da se že zelo dolgo trudim ustvariti glasbeno kariero. Končno lahko v polnosti počnem to, kar sem si že od nekdaj želela, na to sem čakala.”

> Zagotovo je še bolje, da vam je ta pomemben uspeh prinesla skladba, ki ste ji delno dali tudi svoj podpis.

“Med devetim in dvanajstim letom sem napisala veliko besedil in skladbic, nato se je vse skupaj malo umirilo. Vseeno sem se precej posvečala glasbi, nastopala sem s svojo prvo skupino, učila sem se igranja na različna glasbila, skladanje pa sem opustila, čeprav mi je bilo za to žal. Lani novembra, ko sva se s fantom Marjanom Hvalo lotila ustvarjanja, sva hitro 'rodila' skladbo Blue and Red in jo poslala na izbor za Emo. Takoj se nama je zdelo, da je to melodija, ki bi bila primerna za Evrovizijo, saj ljudi spravi v dobro voljo, je pozitivna. Na srečo je bila pesem izbrana, v tem času smo z ekipo pripravili soliden nastop in presrečna sem, da so bili ljudje z mojim nastopom zadovoljni. In da lahko končno iz sebe dam vse tisto, kar v sebi skrito nosim že tako dolgo.”

> Zmagovalno skladbo ste posvetili prav posebni osebi, svojemu očetu, ki je izgubil boj s težko boleznijo.

“Oče me je podpiral vse življenje, zame mu ni bilo težko narediti prav ničesar. Nekega večera sem mu, na primer, omenila, da bi šla na avdicijo v München, in prihodnje jutro je vstal ob štirih in me takoj peljal. To, da sem se s skladbo Blue and Red uvrstila na Emo, je bil zame velik uspeh, zato sem očetu posvetila svoj nastop. Prepričana sem, da me je slišal in da je zelo ponosen name.”

“Vedno sem budno spremljala, kje bi se lahko predstavila in kje me lahko ljudje spoznajo. Tako sem nabirala samozavest in dobila lepo popotnico. Vsem, ki imajo talent, polagam na srce, naj izkoristijo vsako priložnost. Treba je poskusiti in nato si nimaš česa očitati.”

> Je obstajala možnost, da bi skladbo Blue and Red peli v slovenščini? Ste o tem razmišljali?

“Razmišljala sem o tem, da bi to, o čemer pojem, razumelo čim več ljudi. Če besedilo razumeš, lažje razumeš celotno sporočilo pevca, zato se mi je angleščina zdela bolj primerna. Kdaj v prihodnosti pa bi z veseljem posnela še slovensko različico.”

> Presenetili ste nas z žanrom skladbe, ki je nekakšen kantri pop. Ta pri nas morda ni toliko razširjen.

“To je res. Bi pa rada spomnila, da sem že leta 2011 v oddaji Misija Evrovizija nastopila s skladbo enakega žanra. Šlo je za pesem Something in the water, ki jo izvaja Brooke Fraser, in ljudje so bili navdušeni nad mojim izborom. Tudi pri ustvarjanju skladbe za Emo nisem dvomila v to, da bo pesem ljudem všeč. Ta stil glasbe se mi zdi zanimiv že od nekdaj. Tudi pevke, ki ustvarjajo v tej glasbeni smeri, so vodilne na svetu, gre namreč za zahteven žanr in že zaradi tega jih rada poslušam.”

> Nihče nima rad primerjanja z drugimi, a vendar sami nimate pretiranih težav s tem. Lepo in jasno ste dejali, da je Taylor Swift vaš vzor.

“Njej je uspelo to, o čemer vsi sanjamo. Ta pevka je stara toliko kot jaz in je trenutno najbolj uspešna pevka na svetu. Če me primerjajo z njo, sem zelo počaščena. Že prej mi je kdo dejal, da sva si podobni tudi na pogled, že pred leti sem od nekega Američana slišala, da sem videti kot ena od njihovih pevk. To se mi ni zdelo prav nič narobe, ko sem si ogledala njene fotografije, mi je bila zelo všeč in tako je še danes. Tudi po stilu glasbe sva si nekoliko podobni, ampak to je zgolj naključje. Je pa res, da se ona z zadnjim albumom 1989 zdaj bolj ozira proti popu.”

“Menim, da je ta izbor super iztočnica za mojo nadaljnjo kariero, saj me bo videlo ogromno ljudi. Upam, da bom znala izkoristiti vse možnosti, ki se mi bodo ponudile, in da bom z delavnostjo in vztrajnostjo dosegla še veliko.”

> Ste sicer zadnja leta prav tako glasbeno ustvarjali? V Sloveniji vas nismo pogosto zasledili na koncertnih odrih. Kje so vas lahko poslušalci slišali?

“Zadnja leta na glasbenem področju nisem bila preveč dejavna. Kot sem že prej omenila, je bil moj oče zelo bolan in sem mu stala ob strani, tako kot je on vedno stal ob strani meni. Čutila sem, da je tako prav. Zadnji dve leti smo se z družino borili, ampak žal izgubili boj. Ni mi žal niti trenutka časa in energije, ki sem jo posvetila očetu. Za ustvarjanje torej nisem imela prave volje. A življenje gre naprej ... Veliko sem nastopala v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji. Govorim namreč tekoče nemško in tam so me sprejeli bolje kot v Sloveniji. Verjamem, da se bo to zdaj spremenilo, da bodo ljudje spoznali, da je glasba, ki jo ustvarjam, dobra in jo bodo sprejeli.”

> Torej imate podobno izkušnjo kot mnogi mladi ustvarjalci z različnih področij, ki se morajo najprej dokazati na tujem, šele kasneje jih sprejme domače občinstvo.

“Pogosto velja prepričanje, da je tisti, ki mu uspe v tujini, res dosegel nekaj velikega. Menim, da je tako zato, ker je Slovenija majhna in ker smo preskromni. Morda si še vedno premalo upamo stopiti korak čez mejo in narediti to, kar si želimo, ne glede na področje ustvarjanja. Vsak, ki nosi v sebi nek talent, bi moral to pokazati ljudem. Tako nas bodo podpirali tudi ljudje znotraj naše države.”

> Ali tudi danes, ko ste nekako že našli svoj glasbeni slog, še posvečate pozornost glasu, tehniki petja?

“Dolgo sem obiskovala ure solopetja, med drugim pri Boštjanu Korošcu v Celju. Odkar sva skupaj s fantom, mi veliko dobrih nasvetov da on. Seveda skušam združevati vse znanje, ki sem ga nabrala doslej, in iz tega želim ustvariti največ. Redno vadim, ogrevam svoj glas ...”

> V vmesnem času ste ustvarjali tudi skladbe za svojo zgoščenko. Kdaj ji bomo lahko prisluhnili?

“Nekaj skladb sem že posnela in res se veselim dneva, ko bo album izšel. Je pa seveda zdaj na prvem mestu Evrovizija, vso energijo bom vložila v ta nastop, kjer me bo gledalo približno 200 milijonov ljudi. Potem želim dokončati zgoščenko. Že zdaj lahko povem, da bo na njej najmanj 12 skladb. Všeč mi je namreč, če se plošča ne konča prehitro. V ta izdelek vlagam ogromno truda, želim si, da bi bil najboljše kakovosti in bi ga ljudje radi poslušali.”

> Da imate v sebi talent, ste že pred mnogimi leti dokazali v oddaji Radia Celje Full Cool Demo Top . Kako se spominjate zmage pri 14 letih?

“To so eni najlepših spominov iz mojega otroštva. Prvič sem sicer nastopila pri šestih letih in bila prav tako gostja na Radiu Celje. Teh spominov se ne da opisati, saj sem se takrat prvič srečala s stvarmi, o katerih sem sanjala in sem si jih želela. Hvaležna sem Novemu tedniku in Radiu Celje za odličen glasbeni festival in ponosna na svoje začetke. To je po mojem mnenju tudi recept za to, da sem uspešna še danes.”

> Doslej ste zbrali že številne pevske izkušnje. Kaj je tisto, kar vas je najbolj oblikovalo kot glasbenico?

“Če iskreno povem, so me najbolj oblikovale stvari, ki so mi bile najmanj všeč - naporni nastopi, neprijazni ljudje, vsi zahtevni trenutki, s katerimi sem se morala spopasti na ne najbolj prijeten način. Torej vse izkušnje, za katere sem nekoč menila, da niso potrebne, kasneje pa sem spoznala, da so bile še kako pomembne. Vse to me je okrepilo, naredilo močnejšo, tako se je pokazalo, da sem iz pravega testa. Ves čas pa sem vedela, da je petje moje poslanstvo in da v življenju ne želim početi ničesar drugega.”

> Evrovizija bo maja, kako se pripravljate na tekmovanje?

“Nastop na Evroviziji je resna stvar, časa pa je pravzaprav malo. V teh dveh mesecih moram za priprave izkoristiti vsako minuto, da bo nato vsa ekipa ponosna na to, da je naredila nekaj dobrega za našo državo.”

> Boste nastop drastično spremenili?

“Razlika zagotovo bo, saj je že oder v Stockholmu bistveno večji kot tisti na Emi. Prizorišče tekmovanja moramo zapolniti, vsepovsod me mora biti dovolj, da si me bodo ljudje zapomnili. Želim si pripraviti dober odrski nastop in skladbo zapeti tako, kot je treba. Vaje bodo intenzivne in tudi če me zbudijo sredi noči, bom kar najbolje pripravljena na ta izziv.”

TINA STRMČNIK

Jani Ugrin