Ne smemo se bati prihodnosti

> Domače občinstvo, ki ste ga osvojili s svojim močnim glasom in inovativnimi nastopi v oddaji Misija Evrovizija, ste sedaj presenetili z avtorsko skladbo Il Futuro. Ste tako vse bliže svojim glasbenim sanjam - samostojni karieri?

“O pevski karieri sanjarim, že od kar vem zase. Če v letu 2011 ne bi bilo glasbene oddaje Misija Evrovizija, bi sedaj, ko sem zaključila študij, gotovo prav tako že izdala svojo avtorsko skladbo in se trudila na svoji poti, za katero vem, da je zame edina prava. Ko se enkrat na to pot podaš, ne smeš več izgubiti jasne vizije. Vztrajnost, ustvarjalnost, pozitivna energija, veliko odrekanj - brez tega ne gre več. Če to izgubiš, te s tem izgubijo tvoji poslušalci in nazaj, kot kažejo izkušnje, ni nikoli več lahko priti.”

> Kaj opažate pri vstopu na domačo glasbeno sceno? Je težko?

“Zagotovo je bilo nekoliko lažje narediti prvi korak v glasbeni svet, ker so me ljudje povečini že poznali. Ne nazadnje sem dva meseca vsako nedeljo nastopala v živo na nacionalni televiziji, vse do polfinala Misije Evrovizije. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da je moja pot od tukaj naprej kaj lažja, prej menim, da je težja, saj večina ljudi misli, da imaš potem vse servirano na krožniku in zato je spoštovanje včasih nekoliko manjše. Ampak ni tako, za vse si sam in kot vsi ostali potrebuješ dolga leta trdega dela. Prepričana sem v to, da lahko uspe čisto vsakemu, ki ima močno voljo in ljubezen do glasbe. In kar je najbolj pomembno, da sam v sebe nikoli ne preneha verjeti.”

> Podpisujete se pod besedilo vaše prve skladbe, glasbo pa je napisal Kevin Koradin, frontman skupine Tide. Kako sta se našla v avtorskem tandemu?

“V skladbo Il Futuro smo skupaj z avtorji vložili veliko časa in pozitivne energije. Zelo pridno smo delali, saj je moja želja bila, da vsi dobro opravimo svoje delo, četudi bo trajalo malo dlje. Kevina prej nisem poznala, zato nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Zelo sem zadovoljna z najinim sodelovanjem. Predvsem pa, da mi je prisluhnil in upošteval moje želje ter poglede na glasbo. Ko sem pisala besedilo za skladbo, sem čutila, da je v naši družbi in v svetu ogromno neke negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Ljudem sem želela povedati, da se ne smemo bati prihodnosti in ne smemo dovoliti, da nam jo drugi krojijo. Usodo moramo vzeti v svoje roke. Ljubezen do sočloveka naj nam bo vodilo, saj lahko le s pozitivnostjo, delavnostjo in poštenostjo izboljšamo svet zase in za vse, ki jih imamo radi.”

>Vam ta trenutek navdiha za nadaljnje delo ne primanjkuje? Je nov material že v pripravi?

“Nikoli mi v glasbi ni zmanjkalo navdiha, moram pa priznati, da je navdih sedaj, ko sem že prebila led, še močnejši, bolj strasten in ne pozna meja. V glavi se mi trenutno vrti samo en film, in to je, kaj hočem predstaviti ljudem naprej. Žal se na enkrat ne gre. (smeh) Vedno delam po občutku, tako, da je meni všeč, saj v prvi vrsti želim ostati zvesta sama sebi, ustvarjati glasbo, v kateri se najbolj najdem in za katero vem, da je zanjo pri nas še prostor.”

>Produkcijo ste zaupali Nizozemcu Cliffordu Goilu. Boste odslej vedno sodelovali s tujimi ustvarjalci?

“Producent za moj singel Il Futuro je bil Nizozemec Clifford Goilo, ki sodeluje s Kevinom Koradinom. Izdelki, ki sta jih skupaj naredila že prej, so mi bili zelo všeč, zato sem imela željo po sodelovanju z njima. Všeč mi je njuna produkcija, njun zvok kar poka po šivih. V prihodnje želim sodelovati s kakovostnimi avtorji in producenti, to je merilo. Od kod prihajajo, pa niti ni pomembno.”

>S katerimi žanri pa se najraje spogledujete?

“Popularni rock. Nikoli se nisem iskala v žanrih, ta zvrst mi je pri srcu že od nekdaj. Zelo rada poslušam italijanski in ostali pop-rock. Zagotovo bodo vse življenje v mojih skladbah kitare in rockerski prizvok. Želim si ustvarjati sodobno pop-rock glasbo.”

>V oddaji Misija Evrovizija ste prepričljivo upodabljali predvsem domače in tuje karizmatične vokalistke. So tudi one vir navdiha oziroma lik, po katerem se zgledujete?

“Vse uspešne glasbene ikone so vir navdiha, tam se je vse skupaj tudi začelo. Kot otrok sem po televiziji neprestano želela gledati samo glasbene oddaje, koncerte, festivale … Kot se sedaj spominjam, sem potem vedno na skrivaj pred ogledalom rada oponašala pevke, ki so se mi vtisnile v spomin (smeh). Potem pa sem se na lepem prenehala ukvarjati s tem, kako to delajo one, in našla svoj način.”

>Pred kratkim ste diplomirali na Fakulteti za elektrotehniko, smer multimedijske komunikacije, in sicer na temo produkcije v snemalnem studiu. To pomeni, da ste sama svoja mojstrica tudi v studiu?

“To bi želela biti, ko bom velika (smeh). Ker sem šele na začetku in mi manjka praktičnih izkušenj, bolj kot sebi zaupam izkušenemu producentu. Je pa to moja velika strast in želja, ustvarjati svojo glasbo točno na takšen način, kot si jo predstavljam in čutim sama.”

ANA CUKIJATI