Nino svoje zgodbe deli z ljudmi

Z resnejšim glasbenim ustvarjanjem pa se je začel ukvarjati leta 2006, ko je s svojo prvo avtorsko skladbo Ognjeni ples nastopil na festivalu Pesem poletja. Naslednje leto je izdal svoj prvi radijski single Mala moja, s katerim je kot gost med drugim nastopil tudi na koncertu Jana Plestenjaka. Nato je izdal pesem Še in še ter uspešnico Mi amor, za katero je posnel svoj prvi videospot. Sledijo še Noro sva zaljubljena, valček Prijateljstvo ter prva balada Žal mi je, za katero je posnel drugi videospot. S pesmijo S tabo je lepo je leta 2011 med drugim nastopil na festivalu Sunčane skale v Črni gori. Lani je izdal tretji videospot za udarno plesno pesem Ti in jaz, letos pa še četrtega za pop-rock balado Zadnje upanje. Svoje dolgoletno glasbeno ustvarjanje bo v teh dneh “okronal” s prvencem Simfonija.

> Simfonija je naslovna skladba istoimenskega albuma z močnim ljubezenskim sporočilom. Bo v take verze in besedila odet celoten vaš prvenec?

“Ja, ljubezen je glavna in skoraj edina tema moje prve plošče. Kam pa bi prišli brez ljubezni ? Mislim, da je to tematika, ki bo večno zanimiva in aktualna za ljudi vseh generacij. Ljubezen je kot življenje, z vsemi vzponi in padci - včasih je vesela, razigrana in brezskrbna, spet drugič prinese manj prijetne trenutke, bolečino in žalost. Pesmi na plošči prinašajo različne ljubezenske zgodbe, a prav vsem je skupno eno: vse nosijo pozitivno in optimistično sporočilo. Tudi v baladah, ki imajo bolj otožne naslove in zgodbe (Žal mi je, A je vse ok?, Zadnje upanje), želim ljudi nagovoriti, da se je vredno potruditi in na življenje vedno gledati s pozitivne plati, pa čeprav se včasih zdi težko.”

> Pripravite vsa besedila sami, ali jih zaupate v pisanje tudi drugim?

“Za besedila in za glasbo že od začetka svoje glasbene poti skrbim sam. Po navadi zgodbe, ki sem jih sam doživel, ali pa zgodbe, ki so mi jih zaupali prijatelji, najlažje uglasbim, ubesedim in zapojem sam. Tako sem lahko najbolj iskren in pristen. Za enkrat si težko predstavljam, da bi pel pesmi, ki bi jih zame pisali drugi. Imam še ogromno zgodb, ki bi jih rad skozi glasbo delil z ljudmi. In dokler mi ne bo zmanjkalo navdiha in dobrih idej, bom gotovo za glasbo in besedila skrbel kar sam.”

> Katero ekipo ste izbrali za soustvarjanje vaše prve plošče?

“Za glasbo in besedila sem v celoti poskrbel sam, pri aranžmajih pa sem sodeloval z različnimi glasbeniki, ki so s svojim znanjem, energijo in idejami ploščo še dodatno obogatili. Najnovejše pesmi so nastajale v studiu Pancho Production v sodelovanju s producentom Damjanom Pančurjem, s katerim se poznava že dolgo. Na plošči je tudi nekaj že slišanih pesmi, ki so se precej vrtele na domačih radijskih postajah, te pa so nastale v sodelovanju s Francijem Zabukovcem. Vesel sem, da sem z vsemi, ki so sodelovali pri plošči Simfonija, spletel ne samo poslovne, ampak tudi prijateljske vezi. Ne predstavljam si, da bi sodeloval z nekom, s katerim se na osebni ravni ne bi dobro ujel. To v glasbi pač ni mogoče in ne bi funkcioniralo.”

> Navdiha v najmočnejšem čustvu med moškim in žensko vam torej ne (z)manjka, katera tematika pa bi bila še poseben izziv?

“Svoje glasbe si ne znam predstavljati v kakšnih družbeno-kritičnih besedilih, zato ostaja to morda neke vrste izziv. Sicer pa mi idej in zgodb z ljubezensko tematiko res ne (z)manjka, zato bodo tudi nove pesmi opevale večno aktualno in zanimivo temo - ljubezen. Vidim pa izziv morda tudi v tem, da skušam v vsako pesem vpeti neko optimistično misel, pozitivno sporočilnost. Če izpostavim dve pesmi s plošče: naslovna pesem Simfonija govori o večni ljubezni, ki nikoli ne mine in se ne ohladi; pesem Žal mi je pa govori o neuspešni zvezi, ki se je morala končati, a na koncu prideš do spoznanja, da je tako najbolje za oba. Torej tako v veselih kot v bolj žalostnih pesmih skušam ljudi nagovoriti, naj vedno v vsaki stvari najdejo nekaj pozitivnega, četudi se jim to v tistem trenutku zdi nemogoče ali pa zelo težko. Spodbujam jih, naj na življenje gledajo predvsem s pozitivnimi očali ter naj se veliko smejijo.”

> Že zelo mladi ste se poizkusili kot avtor, sodelovali ste na različnih glasbenih festivalih. Kako doživljate to vaše odraščanje z glasbo in na odru?

“Z nastopanjem na popevkarskih odrih sem začel že v srednji šoli. Nikoli mi ne bo žal, da sem začel tako zgodaj, pa čeprav sem kdaj storil kakšno neumnost in napako, ki je danes gotovo ne bi. Naučil sem se ogromno o tem, kako deluje glasbeni posel pri nas, dobil sem veliko odrskih, radijskih, televizijskih izkušenj … Tega se ne da naučiti iz knjig. Sam sem bil izjemno zagnan in predan delu, vesel pa sem, da mi je ob strani vedno stala družina in pravi prijatelji. Poseben pomen imajo tudi moji poslušalci, roko na srce - predvsem poslušalke -, ki so mi z izjemno energijo in podporo na koncertih dali še dodatno motivacijo in energijo za delo. Menim, da če na začetku svoje pop kariere ne bi imel toliko energije, poguma in predvsem volje, bi verjetno vse pesmi obležale v predalu in to bi verjetno zdaj zelo obžaloval.”

> Kot večina drugih domačih mladih izvajalcev tudi sami prisegate na video podobo singlov. Zakaj?

“Za naslovno pesem Simfonija sem posnel že svoj peti videospot. Ljudje danes glasbe ne samo poslušajo, ampak jo radi tudi (po)gledajo. Na slovenski televiziji imamo kar nekaj glasbenih oddaj, ki vrtijo tudi slovenske videospote in to je odlična promocija za novo pesem. Tudi internet je danes priljubljen medij in ljudje z zanimanjem spremljajo glasbene spote. Moj prvi spot za pesem Mi amor si je na spletu ogledalo že krepko preko 100.000 ljudi, kar je izredna številka za Slovenijo, pa tudi ostale pesmi imajo zelo veliko število ogledov. Z videospotom lahko pesem še dodatno podkrepiš, zgodbo predstaviš še na drugi ravni in mislim, da je to izjemna možnost za promocijo novega glasbenega projekta.”

> Zaključujete študij na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kam si želite, da bi vas nato vodila poklicna pot?

“Pred mano je še zadnji letnik študija in nato priprava magistrske naloge. Že nekaj let delam v zasebni glasbeni šoli, kjer poučujem nauk o glasbi, klavir in vodim pevski zbor. Kasneje si želim ostati v pedagoških vodah, saj je delo z mladimi, nadarjenimi glasbenimi talenti res navdihujoče. Uživam v vseh prigodah, ki se dogajajo pri pouku, z učenci pa se odlično razumemo in imamo spoštljiv odnos, kar je predpogoj za uspešno delo ter dobre rezultate.”

> Vaš osrednji in verjetno najljubši instrument je klavir, ki ga igrate že od nižje glasbene šole. Vas bomo lahko v prihodnje na nastopih občudovali tudi ob klavirju, podobno kot pri tujih izvajalcih?

“Klavir je moje najljubše glasbilo, drži. Morda zato, ker ga res dobro obvladam in poznam do potankosti njegove razsežnosti, saj ga igram že dobrih petnajst let. Na ploščo Simfonija sem uvrstil tudi klavirsko balado z naslovom A je vse ok. Gre za minimalistično skladbo, kjer se pojavita samo vokal in klavir. Ob kakšnem posebnem koncertu jo bom seveda z veseljem odpel in odigral, sicer pa klavir bolj redko vključujem v svoje nastope. Na koncertih vedno poskrbim za dobro vzdušje in ljudje pogosto plešejo, tako da na nastopih prevladujejo živahne, energične plesne pesmi.”

> Zagotovo ostajajo tudi festivali učinkovit način promocije novih glasbenih izdelkov. Katerega imate naslednjega v mislih?

“Pesmi ne pišem načrtno, nastajajo spontano, po navdihu. Zato si težko predstavljam, da bi načrtno napisal pesem za določen festival. Trenutno sem bolj osredotočen na predstavitev plošče Simfonija in pesmi s plošče po radijskih postajah ter koncertnih odrih, v načrtu imam še kakšen videospot, nova festivalska izkušnja pa se bo zgodila, ko bom imel pravo pesem za pravi festival. Slovenska popevka se mi zdi trenutno najbolj zanimiv festival pri nas, ker je edini festival, ki še drži raven in je celotna izvedba v živo. Piko na i pa doda simfonični orkester.”

> Vaš vsakdanjik poleg nastopov in študija zapolnjuje tudi sinhronizacija risank, skladanje … Zagotovo to ni tipičen tempo vaših vrstnikov. Pogrešate morda več brezskrbnosti v svojem življenju, ali vam tovrstna odgovornost ustreza?

“Sinhronizacija risank je prav zabavna, vedno se imamo super in se veliko smejimo. Morda zato to jemljem bolj kot zabavo in ne tako zelo resno kot glasbeno ustvarjanje. Pri glasbi sem perfekcionist in vedno vložim ogromno energije v vsak projekt; tudi kadar sodelujem pri pesmih za druge izvajalce. Živahen tempo mi zelo odgovarja, saj sem najbolj produktiven, kadar imam več obveznosti, kadar je moj dan natrpan od jutra do večera. Večkrat se zaradi glasbe moram odpovedati kakšni zabavi, druženju, prostemu času, ampak energija, ki mi jo ljudje vračajo na koncertih, je res izjemna in to je tista stvar, ki me žene naprej.”

ANA CUKIJATI

Marko Maag

NinoTilyen Mucik