Nisem človek, ki bi dihal z mediji

Polona je že kot otrok zelo rada pela. V najstniških letih je bila vokalistka v več različnih lokalnih rock skupinah. S pomočjo avtorja Danila Kocjančiča je Polona najprej kot pevka skupine Nova pot in kasneje kot samostojna izvajalka dosegala najvišja mesta na mnogih domačih festivalih, med katerimi so bili Melodije morja in sonca, Slovenska popevka, Hit festival in EMA. Doslej je izdala dva samostojna albuma, Iskrenosti - Poglej me v oči leta 2002 ter Mozaik leta 2004 ter kot spremljevalna vokalistka Alenke Gotar leta 2007 nastopila tudi na Evroviziji v Helsinkih na Finskem.

Trenutno je v pripravi njen novi single, tretja plošča pa še ne bo tako kmalu nared. Posveča se dveletnemu sinu Jerneju in štiriletnemu Kajetanu ter francoski kozmetiki.

>Je glasba v zadnjem času morda pri vas malo v ozadju ali je v pripravi kaj novega?

“V pripravi je nov material. Pri meni sicer stvari ne 'laufajo' prav pospešeno in hitro, ampak nekaj stvari je v grobih osnutkih in upam, da bom v kratkem odšla v studio ter posnela nov single.”

>Se boste tokrat poizkusili tudi kot avtorica?

“Pri prejšnjem singlu sem sama napisala glasbo, tokrat skušam nekaj narediti na tekstih. Tako da se na tem področju nekaj le dogaja. Večkrat so me že spraševali, zakaj sama česa ne napišem, a sem v resnici napisala že mnogo stvari, ampak mislim, da so te stvari zame ali pa zgolj kot ena moja razmišljanja. Tako kot nekateri pišejo dnevnik, jaz pišem nekaj med dnevnikom in pesmimi, včasih ostane pri nekaj vrsticah, pa mislim, da sem tam že povedala vse. Precej kritično gledam na te stvari in včasih človek zmotno razmišlja, da, kar pride od drugega avtorja, je boljše. Tako da se glede tega skušam osredotočiti tudi na svoje produkte bodisi v glasbi ali v besedilih.”

>S kom pa ste nazadnje sodelovali pri ustvarjanju glasbe?

“Pri zadnjem singlu Nekoč se boš vrnil je aranžma pripravil Andrea Flego. Skupaj sva snemala in z njim je vedno prijetno delati. Menim, da je izjemen glasbenik. Z leti, ko sem delala v različnih studiih, sem ugotovila, da je z njim eno veliko veselje delati, ker je v tistem trenutku tam in s tabo. Se ti zares posveti.”

>S katerimi avtorji na naši sceni še radi delate?

“Super je bilo začetno sodelovanje na moji samostojni poti z Danilom Kocijančičem in Dragom Mislejem Mefom. Slednji je sploh moj najboljši tekstopisec, ki že točno ve, kaj mi leži oziroma kaj mi je pisano na kožo. Lepo sem sodelovala tudi s Sašom Fajonom. To je tako, kot bi me vprašali, katera barva mi je najljubša (smeh). Odvisno od letnega časa (smeh) in od razpoloženja največ.”

>Pa lahko v tem trenutku trdimo, da pri vas glasba ni na prvem mestu?

“Ne, absolutno ni na prvem mestu in niti ne vem, če sploh kdaj bo. No ja, saj jo porivam v ospredje, ampak sem človek, ki postavljam družino na prvo mesto.”

>Pred družino pa je bila glasba na prvem mestu, mar ne?

“Pred družino pa je bila, seveda, ker je bil ves moj čas dejansko posvečen glasbi.”

>Koliko časa letos že mineva od vaših glasbenih začetkov?

“Moji pevski začetki so se začeli pred več kot 20 leti, pri trinajstih, ter skozi osnovno in srednjo šolo z različnimi bendi. Prva medijska pojavljanja pa so se začela pravzaprav s skupino Fraj lift v oddaji Roka rocka z Mojco Mavec, nato pa na Karaokah z Dejo Mušič, kamor so me spravili moji sošolci iz srednje šole. Sledili so nastopi s skupino Nova pot in nato samostojna glasbena pot, dva albuma, sodelovanje na različnih festivalih, tudi kot spremljevalna vokalistka Alenke Gotar na Eurosongu. Teh prvih pet let samostojne poti je bilo zelo intenzivnih z mnogimi festivali tako doma kot v tujini, med drugim v Avstriji, Romuniji, v bivši skupni državi, na katere imam zelo lepe spomine.”

>Bi se za ponovno vrnitev na našo glasbeno sceno morda znova predstavili na katerem od domačih glasbenih festivalov?

“Moram priznati, da sem v vsem tem času dobila ogromno povabil različnih avtorjev na mnoge festivale. Skoraj ga ni festivala, za katerega me vsaj en avtor ne bi poklical. Ampak trenutno tega nisem čutila. Prišlo je neko obdobje, ko festivali niso več služili namenu glasbe. Sploh pa iti na festival, da zmagaš, ni moja prioriteta. Kako pa lahko tekmuješ v glasbi, saj je to stvar okusa. Tiste tri minute, ko se postaviš pred ekran, so bile zame nekako izžemajoče, ker sem točno vedela, da ljudje na prvem mestu gledajo in ne poslušajo. Velikokrat sem se srečevala s to dilemo sama pri sebi. Zato moram priznati, da so mi najljubši manjši samostojni nastopi v živo, čim bolj intimni, saj takrat lahko največ doživim in lahko največ dam. Tudi zaradi tega se prehitro umaknem, ker nisem človek, ki bi dihal z mediji.”

>So vam kdaj ponudili pesem, v kateri se niste našli in ste jo zavrnili?

“Seveda, kar pogostokrat se je to zgodilo. Ko pride do take situacije, je sicer malo nerodno, ampak dejansko se je to zgodilo že vsakemu glasbeniku, ker se mi zdi, da moraš nekje začutiti glasbo in besedilo skladbe, ki jo izvajaš.”

>Kdaj resnično rečete za skladbo : “Ja, to pa ja”?

“Mora se takoj pojaviti tisti občutek, da mi je skladba všeč, da se vidim v njej in me kar preslika, da jo že pojem in jo že vzamem za svojo pesem. Prvi občutek je najbolj pomemben.”

>Kot mnoge druge slovenske glasbenike je tudi vas slovenska Istra začarala in dala navdiha za ustvarjanje, kajne?

“V slovensko Istro sem prišla študirat in potem sem tu spoznala še veliko glasbenikov, pa tudi moža, zato sem se zasidrala tu, a se pogostokrat vračam v rodno Ajdovščino. V Kopru že šest let tudi vodim trgovino s francosko kozmetiko. Nikoli nisem samo pela, vedno sem tudi delala zraven, ker se nikoli nisem niti toliko angažirala oziroma se ni zgodil tisti veliki pok, ki bi me ponesel povsem v to pevsko smer. Morda je to narobe in bi v nasprotnem primeru dala še več od sebe. Ampak za zdaj je tako. Imam službo, ki mi je všeč, dan za dnem mi predstavlja en nov izziv in vedno se dogajajo nove stvari, kar je čisto v redu. V slovenski Istri se že počutim doma, morje je nekaj samoumevnega, da ga vidim vsak dan. Pogrešam pa ajdovski zrak in možnost, da lahko v vsakem trenutku grem v naravo, v gozd. Tukaj še nisem našla takšnega kotička, ki bi me umiril.”

>Z ajdovskega konca prihaja kar lepa četica močnih in uspešnih žensk, kot na primer Eva Irgl, Lara Jankovič, Ivana Šundov, vi … Vas je morda utrdila ajdovska klima z burjo ali kaj drugega?

“Morda je bila burja, ja (smeh). Ali pa način razmišljanja. Večkrat se spominjam svoje none, ki je zelo preprosto razmišljala brez nepotrebnih razpredanj o neki situaciji, ki bi jo bilo potrebno večkrat obrniti, da bi prišli do zaključka. Ne. Če je bila stvar taka, je pač taka bila in sedaj gremo naprej, zato je potrebno v danem trenutku čim več narediti, kar lahko. To so nauki, ki se jih skušam držati tudi sama, ampak pogosto te odnese. Sploh če si tak bolj neprizemljen človek, kot sem jaz, neke vrste sanjač, kar je za kakšne stvari dobro, za druge pa ne.”

> Kakšne so sedaj vaše osebne želje v glasbi? Česa si najbolj želite?

“Rada bi občutila še bolj močno zavedanje, da je glavni izvir navdiha v osebi sami, torej je v meni. Pogosto preveč iščemo naokrog, kar nas tudi zmede in zbega. Potrebno je zavedanje tega trenutka zdaj in da lahko v sebi najdeš glavni navdih in da je glavna moč v tebi, v sebi. In želim si tudi čim več nastopov. Tudi nastopi so taki in drugačni. Všeč so mi tisti, ko se med izvajalcem in občinstvom ustvari posebna kemija, kakršnih si vsak glasbenik najbolj želi. Za zdaj proti novi plošči še ne stremimo, ker vemo, kako so se časi izpred desetih let spremenili. Problem je tudi, kaj se dogaja v medijskem prostoru in kam usmeriti glasbo, ki je drugačna od komercialne glasbe in vsakodnevnih hitov. Tu je stvar že povezana s poslušalci, saj, kar se vrti, je tudi bolj prisotno na odrih, zlasti na večjih koncertnih odrih, kamor pa sama ne ciljam, ker so mi manjši in bolj intimni koncerti bolj pri srcu.”

> Kako usklajujete materinstvo s službo in glasbo?

“Težje odhajam od doma, čeprav nisem tise vrste mama, ki komplicira. Materinstvo se mi zdi čisto preprosta stvar, nikoli tega nisem jemala kot nek projekt, o katerem je potrebno prebrati pol knjižnice in postati doktor, preden greš rodit. Mogoče malce težje grem od doma, ker imam občutek, da ni še čas, da bi pustila otroke zvečer v varstvu, čeprav se to ne dogaja zelo pogosto. Je tu še cel kup drugih stvari, za katere je bistveno manj časa, med katerimi je tudi glasba. So mi pa otroci v neizmerno veselje. Imam dva krasna fanta s ta pravima karakterjema, ki tudi mene kalita in klesata.”

ANA CUKIJATI