Obama ali žerjavisti ...
... to je zdaj vprašanje. Nenavadno, mar ne? In če nadaljujem. Je to sploh lahko vprašanje, kadar gre za osrednji informativni dnevnik slovenske nacionalne televizije in v katerem uvodoma poročajo o uspešni potezi ameriškega predsednika Baracka Obame o rešitvi Združenih držav Amerike pred bankrotom, šele nato pa nekaj minut namenijo ta hip najpomembnejšemu domačemu dogajanju - stavki žerjavistov v Luki Koper (mimogrede: v njej ima svoj delež tudi država).
Prepričana sem, da za nacionalno televizijo to sploh ne bi smelo biti vprašanje. Na prva mesta svojih informativnih oddaj bi morala uvrščati najpomembnejše domače teme, teme, ki se nas dotikajo tako ali drugače. In stavka v Luki to zagotovo tudi je. Edino slovensko pristanišče ni “problem” samo Slovenske Istre, ampak celotnega slovenskega prostora. Nenazadnje se je zgodila po slabih treh desetletjih in iz dneva v dan dobiva večje razsežnosti. V globalnem svetu, v kakršnem živimo, so težave dežele čez lužo seveda pomembne tudi za nas. A tokratne si zagotovo niso “zaslužile” prvega mesta v nacionalkinem dnevniku minuli ponedeljek.
Moje razočaranje pa je v ponedeljkovem večeru doseglo svoj vrhunec z oddajo Odmevi, ki jo je vodil Igor E. Bergant. Zgodba se je ponovila: ZDA uvodoma, potem pa ... ja, iz koprske luke se je javljal novinar koprske televizije Edi Mavsar. Njegovo poročilo o dogajanju je bilo korektno, a voditelj Bergant ni zmogel ali znal postavljati vprašanj, ki bi televizijskemu gledalcu vendarle pojasnila, zakaj žerjavisti sploh stavkajo. Kakšno je njihovo delo in podobno. Slavko Bobovnik ali Rosvita Pesek bi zagotovo znala izbezati, v čem je “keč” te stavke, za katero nenehno pravijo, da ni zaradi prenizkih plač.
Odgovorni ustvarjalci informativnih oddaj bi se morali zavedati, da je nacionalna televizija televizija posebnega pomena, kar nenazadnje pove že tudi njeno ime. In nacionalnost bi vendarle morala imeti prednost. Tudi pred velikimi.
ZLATICA KASAL