Od Parade propada do retrospektive filmov Gorana Markovića
Osmi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina bo letos od 16. do 21. julija v Ljutomeru. Gre za festival, o katerem že krokarji krakajo, da se je začel iz čiste zaljubljenosti v “gravž” in v relativno kratkem času postal pravi antilurdski romarski cilj. Ne le za istomišljenike, temveč za vse tiste, ki jih navdušujejo vse možne kombinacije filma in zabave (in domačega vina).
Pred začetkom letošnjega festivala smo se pogovarjali z Tomažem Horvatom, odgovornim za program festivala.
>Na začetku povsem osnovno vprašanje - zakaj ravno grozljivka? Kakšno vlogo ima strašljiva zgodba v posameznikovem življenju?
“Naš festival ni osredotočen izključno na grozljivke, čeprav mogoče dajemo tak vtis. V ospredju so namreč žanrski filmi v vsej svoji pestrosti, res pa je, da nas bolj zanimajo fantastični žanri oziroma filmi, ki žanrsko odstopajo od povprečja. Za tako usmeritev smo se odločili iz čisto preprostih in pragmatičnih razlogov; huda zapostavljenost tovrstne kinematografije v Sloveniji in naše preference. Mimogrede, še pred festivalom smo ustanovili Filmsko prakso PLAN 9, pri kateri se ukvarjamo s produkcijo nizkoproračunskih žanrskih filmov, kar je nedvomno pripomoglo k naši programski usmeritvi ... Kar se tiče vloge srhljivih zgodb v življenju, se mi zdi, da pomenijo neke vrste sprostitev potlačenih psihičnih energij, ki v sodobnem življenju pač več ne pridejo na plan. In s tem ne mislim na morilce v nas, temveč bolj na tisti Freudov Unheimlich, ki je bliže morju duševnega onostranstva in energij. Struktura grozljivih zgodb ni zaman zelo blizu pravljicam za otroke. No, včasih pomenijo grozljivke le zelo dobro zabavo, kar večina ljubiteljev tega žanra dobro ve.”
>Kakšen je osebni okus programskega snovalca festivala? Trije naj grozljivi filmi, tri naj grozljive knjige ...?
“Hm, ta bo težka. Iz glave bi omenil filme, kot so Stvar (The Thing), Rosemaryjin otrok (Rosemary's Baby), Romerova Living Dead trilogija, Osmi potnik (Alien), trilogija Evil Dead ... Od knjig pa avtorje, kot so Richard Matheson, Ray Bradbury, tudi Borges, čeprav me je nazadnje najbolj šokirala Naomi Klein z Doktrino šoka. Dodal pa bi še nekatere odlične sodobne stripe, kot so The Goon, Criminal Macabre, Wormwood, The Walking Dead ...”
>Leta 2009 sva v intervjuju med drugim omenjala finančno krizo in prostovoljno delo na festivalu. Se je kaj spremenilo?
“Od tistega leta stvari gredo finančno samo še na slabše, kar je verjetno dobro znano vsem, ki se ukvarjajo s kulturo. Organizatorji smo več ali manj v isti postavi in še vedno globoko pri prostovoljnem delovanju.”
>“Ko enkrat gostiš legendo, kot je Roger Corman, stvari postane lažje ...” Zdaj se mi zdi, da ko enkrat gostiš legendo, kot je Christopher Lee, postanejo na nek način tudi težje - namreč, kako preseči težo takšnega imena?
“Dobiti takšnega gosta je preplet veliko okoliščin, pri čemer finančna definitivno ni najpomembnejša. No, ja, v kolikor lahko plačaš vsaj letalske karte, še posebej onstran luže, honorarjev pa že načeloma ne ponujamo. Letos je situacija še težja zaradi zapletov Slovenskega filmskega centra z ministrstvom za kulturo in posledično zaradi stanja brez razpisov ... A Leeja in Cormana bo v vsakem pogledu težko preseči, ne samo letos, temveč tudi v bližnji in daljni prihodonosti. Seveda močno upam, da se motim. To pa ne pomeni, da bodo letos manjkali posebni in zanimivi gostje. Naj omenim zaenkrat le Gorana Markovića, najboljšega žanrskega režiserja iz bivše Jugoslavije, ki je posnel nekaj mojstrovin, ki si zaslužijo svetovno slavo, čeprav je pri nas malo znan. Njegova retrospektiva bo res prava poslastica ...”
>So le gostje tisti, zaradi katerih se iz leta v leto veča množica nadvse zadovoljnih obiskovalcev - tako navadnih gledalcev kot tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s filmom? Kaj je formula uspeha?
“Vsekakor posebni gostje pripomorejo k večjemu obisku. Upam pa, da tudi dober in pester filmski program, ne le tisti zvezdniški, in vsakodnevni koncerti, filmske delavnice, razstave, naše pošastne parade (mimogrede letos obljubljamo spektakularno Parado propada s kiborgi, z demoni, gobavci …). Nenazadnje se najbrž pozna tudi naše navdušenje, ki je zelo nalezljivo, tako med obiskovalci kot posebnimi gosti. Tudi Ljutomer z vinorodno okolico je fantastično prizorišče, ki na nek način diha s prireditvijo. Skratka, obisk festivala naj bi bil prava filmska izkušnja, med katero vsakdo lahko doživi nekaj filmskega, pa če je to v uradnem programu ali ne. Vsaj upamo, da je tako.”
>In končno, tisto, zaradi česar smo vsi tu - če izvzamem vino: kakšno je najbolj osebno priporočilo filmskih naslovov, ki si jih je na letošnjem festivalu nujno treba ogledati?
“Celotno retrospektivo Gorana Markovića, španski Mientras duermes, angleška Inbred in Harold's Going Stiff, ameriški The Butterfly Room, animacije Leeja Hardcastlea, celoten program kratkih filmov in nekaj dobrih glasbenih dokumentarcev, naš 'več pogledaš, manj plačaš' filmski maraton Torture Garden s produkcijsko hišo The Asylum, srbski Šok koridor v živo ... In še mnogo drugega. Naj dodam, da bodo ob večini glavnih filmov prisotni tudi njihovi avtorji.”
PETER ZUPANC
