Od štale do hale

Na EP ali bolje rečeno mini album so uvrstili nosilno skladbo Window ter njen remiks. Dodali so tudi dva živa posnetka pesmi Morning in This Time, posneta ob promociji zadnjega albuma na koncertu v Cvetličarni v Ljubljani leta 2009. Na album so vključili še posebno verzijo pesmi Fear off, posneli so tudi novo skladbo I believe in ... ter video zanjo, za glasbene sladokusce pa na omenjenem mini albumu ponujajo tudi priredbo zasedbe R.E.M.Losing My Religion.

Pogovarjali smo se s pevcem Davidom Kovšco - Budo in basistom Erikom Makucem - Slavcem.

> Z najnovejšim singlom I believe in ... dajete v ospredje svoja čustva, kar do sedaj ni bilo v vaši navadi, zakaj?

David: “Čustva so vedno prisotna, kakorkoli vzameš. Glasba brez čustev ni glasba. Enkrat vključimo več, drugič manj besednih čustev, odvisno od razpoloženja. Konkretno pa je ta komad eden izmed naših starejših. Ideja zanj je nastala že pred 16 leti iz refrena, ki nam je bil tedaj všeč. Nekateri komadi morajo dozoreti, najti svoje mesto ob pravem času. Ta je očitno potreboval več časa in sedaj je tu.”

Erik: “Vse propada, a ljubezen ostaja.”

David: “Pesem opisuje današnjega človeka in način življenja, ko nam nič ne manjka, vsega imamo preveč, tudi najrazličnejše tehnologije, pozabljamo pa na osnovna čustva, na katerih temelji človeštvo, človek nasploh ter človeški odnosi. Zdi se nam, da na vse skupaj malce pozabljamo. Ljubezen je zato eden izmed tistih faktorjev - ob vseh negativnih informacijah, ki nas obdajajo vsak dan - ki nas drži pokonci. Dokler bo ljubezen, bo upanje.”

> Vam v tem trenutku malo bolj spevni, mirnejši komadi morda bolj ustrezajo, vas bolje opisujejo?

David: “Odločili smo se, da bomo žanrsko malo ločili našo glasbo. Če smo do sedaj postopali tako, da smo poslušalce želeli čim bolj zmesti, da jim ne bo nič jasno, bomo zaradi tujih tržišč in tamkajšnjih založb tokrat malce spremenili naš režim. Tudi zaradi zahtev tujega tržišča smo se odločili, da se žanrsko usmerimo in ločimo na bolj kitarske, punk rock skladbe ter na malo bolj umirjene.”

Erik: “Temu EP-ju bo nato sledila še drug izdaja, ki bo vsebovala preostalo, bolj kitarsko obarvano glasbo. Čas je bil sedaj pravšnji za izdajo lepih pesmi, za druge pa nastopi čas kasneje.”

David: “Od izdaje zadnjega albuma Against the Gravity leta 2009 do sedaj smo bili očitno zelo plodoviti in ustvarjalni, saj se je nabralo kar nekaj novih komadov. Med njimi pa je veliko še ne izdanih skladb iz preteklih obdobij, bodisi live ali priredb, s čimer smo malo počistili podstrešje in nekaj teh pesmi je našlo svoje mesto na aktualnem EP albumu. Da zvesti oboževalci skupine ne bi preveč časa čakali na našo novo izdajo, smo se odločili, da pesmi, ki jih nismo imeli namena izdati ali pa smo menili, da ne sodijo na novo izdajo, predstavimo na novem EP albumu, ki bo tudi cenovno vsem dosegljiv.”

> V predalu se torej vedno kaj najde?

Erik: “Seveda, vedno je kaj v pripravljenosti, saj se je v dvajsetih letih našega delovanja in druženja nabralo veliko idej, dokumentov, skladb. Kot recimo I believe in ..., ki je potrebovala določen čas, da je prišla do poslušalcev.”

> Besedila piše David, glasbo pa ustvarjate skupaj. Imate kak poseben način?

David: “Po navadi naš kitarist Boštjan Beltram - Berto prinese idejo, nato pa vsi skupaj s svojimi vložki skladbo pripeljemo do konca, tako da delujemo po principu, da vse štiri glave sodelujejo pri nastajanju glasbe. Skladb ne pišemo za število ali pa, da se jih čim prej nabere dovolj za nov album ... Stojimo za njimi in verjamemo vanje.”

> Omenili ste tuje založbe in partnerje. V kakšnih dogovorih ste z njimi?

David: “Šele ko imaš svoj izdelek v rokah, ga greš lahko prodajati. Običajno poznamo dva načina prodora v tujino. Pri prvem vsako državo obdeluješ posebej, plačuješ nekoga, ki je odgovoren za stike z javnostmi, za koncerte ... Lahko pa dobiš tujo založbo, ki pa v navezi z booking agencijo poskrbi za vse to. Slednji način je tudi težji, zato se še vedno poslužujemo prvega.”

Erik: “V vsakem obdobju izdaje naših plošč smo se zelo trudili in naredili največ, kar je bilo v naši moči. Tudi sedaj si tega želimo.”

> Tujina vam torej ustreza, tam ste se našli in tja se vedno znova odpravljate?

David: “Mi smo se do sedaj povsod dobro počutili in seveda se radi vračamo tja, kjer je najlepše.”

Erik: “Menim, da imamo način, nastop, odnos, ki ustreza in smo zato vedno dobrodošli. Radi si dobro postavimo teren. V Anglijo smo se lani odpravili, da si pobliže ogledamo, kako tam zgleda tovrstna glasbena scena. Sedaj pa naprej. Največ rock'n'rolla si želijo v Romuniji in Bolgariji. V Švici in Angliji denimo mladi, ki so tehnološko izredno napredni, povsem drugače konzumirajo našo glasbo kot v vzhodnem delu Evrope.”

David: “Moramo poudariti tudi to, da smo na začetku pogosto koncertirali v Švici, s čimer smo zgradili neko svojo kredibilnost in ljudje si te zapomnijo. Če te nekaj časa ni, te pozabijo in je potrebno zgodbo graditi od začetka.”

> Bi se želeli poizkusiti tudi v Ameriki, kjer ste denimo dokončali vaš prejšnji datum?

David: “O tem niti ne razmišljamo, ker je evropsko tržišče več kot preveč veliko za nas in za začetek iščemo priložnosti v naši bližini. Omenjena izkušnja v Ameriki pa je bila nepozabna in neponovljiva.”

Erik: “Zagotovo. Če drugega ne, sem spoznal svojega idola iz najstniških let. To je bil basist ameriške zasedbe Faith No More Billy Gould, ki je talentiran, delaven in ima uho za naš žanr. Nismo izgubljali časa z nepomembnimi odločitvami. Kot je rekel, tako je bilo.”

David: “In ob tem smo se počutili popolnoma sigurne, popolnoma smo mu zaupali.”

> Bi lahko rekli, da je bil vaš zadnji album najuspešnejši? Po čem merite svojo uspešnost?

Erik: “Zagotovo je bil najbolj dodelan album do sedaj.”

David: “V tistem trenutku smo naredili največ, kar smo lahko. In bili smo izredno zadovoljni.

Koncertiranje in priprava novega glasbenega materiala vam po 16 letih torej še vedno predstavlja izziv v kombinaciji z adrenalinom?”

David: “Hvala bogu, da je še vedno tako.”

Erik: “Odraščal sem v goriškem dolgčasu in veliko alternative, poleg nogometa, ni bilo. Glasba je tako postala način življenja.”

> Kaj vam danes pomeni video spremljava vaše glasbe?

Erik: “Danes je video zagotovo manj prepoznaven kot pred leti, ko je naša nacionalna televizijska postaja imela več glasbenih oddaj, med njimi tudi Videospotnice, ki so tedaj ustvarile kar nekaj bendov. Video v tem času pa skupina potrebuje.”

David: “V tej dobi te mora tudi vsak videti, ko te išče po svetovnem spletu. Ljudje radi kliknejo in te vidijo. Zato še vedno snemamo videospote, pri tem sodelujemo z različnimi režiserji, ustvarjalci.”

> Začeli ste s koncertno turnejo doma in v tujini. Na podlagi česa sestavite repertoar nastopov?

David: “Prisegamo na železni repertoar, ki najbolj vžge.”

Erik: “Brutalnih sprememb ne delamo, imamo okoli 20 komadov, na katere stavimo. Še vedno pa na koncertih vztrajamo tudi z letečim toaletnim papirjem, blazinami, karirastimi bermudami ...”

> Kaj si lahko obetamo v naslednjem vašem projektu, ki ste ga prej že napovedali?

Erik: “To bo nasprotje pravkar izdanega EP-ja.”

David: “Bo bolj žešča, žanrsko usmerjena plošča.”

> Kaj lahko, kot ena naših najboljših izvoznih skupin, svetujete domačim zasedbam, ki bi rade uspele v tujini?

David: “Na začetku smo igrali po vseh mogočih luknjah, nismo se ozirali na denar … To je trajalo približno šest let. Poklicali smo v klube, če lahko pri njih igramo. Nato smo se spravili v kombi in odšli.”

Erik: “Za to si je potrebno vzeti čas, neko določeno obdobje.”

David: “Težko je hišo zidati od strehe navzdol ... Okusili smo tako rekoč vse - od štale do hale. Takrat smo pač želeli v svet, bili smo spontani, nismo imeli nekih velikih načrtov, planov, ki bi jih morali osvojiti, izpolniti.”

Erik: “Danes je vse bolj umetno narejeno.”

David: “To je tudi razlog, da smo že toliko časa skupaj. Vztrajamo in tako smo utrdili tudi naše medsebojne odnose.”

Erik: “Tedaj ni bilo komisij, ki bi nas ocenjevale. Nam je bilo pomembno le, da smo koncerte korektno odigrali. Pri komisiji bi jaz verjetno že zdavnaj odpadel.”

David: “Naša edina in merodajna komisija so naši poslušalci. Igrali smo že pred 20 in 1000 poslušalci, a mi ostajamo isti in vedno odigramo na enak način z enako količino energije.”

> Ali se pri nas da živeti od glasbe?

Erik: “Lahko preživim od glasbe, nisem kreditno sposoben, a se da.”

David: “Da se, a je vloženega veliko dela. Kot pri vsaki stvari je potrebno tudi tu vztrajati in biti prisoten.”

Erik: “Z eno nogo smo pri hobiju in z drugo med profesionalci. Zoprno območje, a poskušamo se spraviti ven iz tega. S sodelovanjem v skupini sem dobil priložnost, da se z glasbo lahko ukvarjam in tega ne mislim početi na pol, ampak na polno.”

> Bi lahko rekli, da se je tudi s prihodom novega bobnarja Marka Soršaka - Sokija začelo neko novo obdobje Elvisov?

Erik: “Zagotovo. Vsak prinese nekaj svojega. Priredili smo avdicijo za novega bobnarja in skupaj smo se odlično ujeli, vzel si je čas za nas in naštudiral vse komade. Veliko smo improvizirali in takoj smo se ulovili. Kitarist Berto je bil izredno zadovoljen, ker je poznal veliko metal komadov.”ANA CUKIJATI