Oder je moj prostor, tu se najbolje počutim

Maya je sicer svojo glasbeno pot začela že v rani mladosti. Prvi glasbeni projekt je nastal v sodelovanju z Vanjo Vregom, članom zasedbe Garbage Enemy, ko so pripravljali material, ki naj bi izšel na njenem debitantskem albumu, a čas za izdajo prvenca ni dozorel. Luč sveta je ugledala le pesem Sexy Music. Konec leta 2001 je končno izšel njen prvi album, ki je nastal v sodelovanju z Janijem Hacetom in Iztokom Turkom in bil označen kot prvi slovenski r'n'b in soul izdelek. Takrat se je prvič poizkusila kot avtorica skladb, besedil in na koncu zaplavala tudi v produkcijske vode, saj je z Iztokom Turkom sodelovala pri končni zvočni obdelavi. Svoje glasbeno udejstvovanje je podkrepila s sodelovanjem in nastopanjem z glasbeniki iz skupine Elevators, vzporedno s promocijo svojega albuma pa se je pojavila kot gostja na različnih elektronskih projektih DJ Sharka in DJ Umeka. Leta 2005 se je na svoji poti srečala z ekipo RDYO, s katero je sodelovala na treh kompilacijah Sladica, leto kasneje pa je glasbeno sodelovala z Otom Pestnerjem pri skladbi Are You Sure, za katero je tudi napisala besedilo. Leta 2007 so jo povabili k projektu Prava princeska, za katerega sta z Igorjem Vičentičem naredila skladbo Mila neučakana. Od takrat pa vse do danes se Maya posveča še gledališču, saj je nastopila v mjuziklu Kabaret v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).

Štiriletno ustvarjanje je rodilo novo ploščo Čas za nas, ta pa prinaša primesi elektronike, soula, funka, acid jazza in hip hopa, ki se zlivajo v fuzijo sodobnega zvoka in pričajo o kreativnosti mladih glasbenih ustvarjalcev na slovenskem področju.

>Od vaše prve pa do druge plošče je minilo kar deset let. Kako to?

“V procesu te vmesne plošče, ki je nastajala pred to, žal nisem čutila, da počnem tisto, kar hočem in vse bolj sem se odvračala od tega. Projekt se ni razvil, kot sem želela. Zato sem opustila tisti material in slučajno naletela na Igorja Vičentiča, ki je poleg mene najbolj intenzivno delal na novi plošči. Tako da se je ta zgodba uspešno razvila, star material pa še vedno obstaja, verjetno ga je več kot za eno ploščo. Delala sem ga znova z Janijem Hacetom, bilo je super sodelovanje in tudi komadi so bili odlični, a očitno sem se vmes toliko spremenila, da sem si zaželela nečesa novega.”

>Kaj pa je bilo to novo, kdaj je nastopil trenutek želje po novem?

“Ne vem, Igorja sicer poznam že dolgo, tudi preko Radyayo, s katerim sem veliko sodelovala, in že prej smo se pogovarjali, da bi z njimi naredili ploščo. To se nato žal ni izšlo, sva se pa z Igorjem začutila v vseh pogledih in tako skupaj stopila v to zgodbo. Besedila sem pripravila sama, glasbo pa oba. Pri vseh svojih stvareh sem že od nekdaj avtorica, delam svojo glasbo, včasih pa tudi v sodelovanju z drugimi avtorji.”

>Glasbeni kritiki so vašo glasbo označili kot neo soul žanr …

“Jaz o tem zelo težko razglabljam, ker je nisem sama tako označila, zato bi bilo potrebno povprašati tiste, ki so jo. Zame je to mešanica vsega možnega, od funka, soula, hip hopa, balad … Jst bom tle je taka balada, ki se nam je zdela najbolj primerna za širšo množico in smo zato zanjo posneli tudi videospot. Na albumu je namreč kar nekaj skladb, za katere bi težko naredili spot.”

>Spot za skladbo A bi loh mi je nastal na zelo zanimiv način, iz privatne žurke pravzaprav, kajne?

“Ta spot je delo Natana Eskuja, moj koncept je bil, da se zbere nekaj ljudi na žurki doma ter da se nato v kamero ujame čim več naravnih, pristnih trenutkov, ker že samo besedilo govori o tem, da si moramo prisluhniti, pomagati, da smo se oddaljili, da moramo spet priti drug do drugega … Zelo sem si želela ujeti te trenutke in sebe izvzeti iz prvega plana spota. Bolj se mi je zdelo pomembno sporočilo pesmi, kot pa posvetiti pozornost izvajalcu.”

>Pri ustvarjanju albuma je sodelovalo kar 17 domačih in tujih glasbenikov, kako ste se našli?

“To se je zgodilo slučajno, ni bil naš namen imeti na albumu čim več tujih ljudi, da bomo kar se da in. Povezana sem bila s toliko različnimi ljudmi, zato smo v procesu zaključevanja skladb potrebovali določene instrumente, na primer trobento, flavto, in tako smo poiskali najboljše možne variante tako domačih kot tujih izvajalcev, ki smo jih poznali. Vsi so se takoj odzvali povabilu, za kar sem jim izredno hvaležna.”

>Kaj sporočate občinstvu v svojih besedilih?

“Mislim, da je naslov plošče Čas za nas tako širok, da bi težko strnila v nekaj besedah, kaj sem želela z besedili povedati. Lahko pomeni karkoli, teksti se v tem naslovu kar povezujejo, kljub temu, da so si tudi različni, Pozitiva, Veš sam ti, A bi loh mi, Čas za nas… To so teksti, ki se osredotočajo na človeka samega, na način razmišljanja. Poudarjam, da imam občutek, da sem zopet dobila tisto energijo, da sem ugotovila, kaj je pomembno. Tako za družbo samo kot glede na situacijo v svetu je morda nastopil čas, da ne hodimo naokoli več s sklonjenimi glavami. Slovenci imamo velikokrat tako tendenco, da raje pogledamo proč in smo tiho, da nismo moteči, o čemer pripoveduje prav Čas za nas. Opisuje pa tudi naš proces dela, borbe, da lahko pridemo do izdelka.”

>Ljubitelji vaše glasbe so si verjetno po uspešnem prvem albumu Taka kot sm hitro želela novega, pa ga kar deset let ni dobila …

“Novi album ni bil na prvo žogo, pa tudi vedno bom trdila, da bi ga morali posneti v živo. V času, ko je vse manj posluha za samo glasbo, je ta album zame zmaga, sploh glede na to, da smo ga izpeljali brez velikega 'budgeta'. Ljudje samo sprašujejo, kdaj bo nova plošča, pozabljajo pa, koliko je še enega zaodrskega dela, vložka in vsega ostalega. Resda nisem bila več let prisotna na naših glasbenih odrih oziroma nisem bila medijsko izpostavljena, ampak sem ves čas nekaj delala. Pomembno je, da sem se znova vrnila k bistvu, zakaj sem glasbo sploh začela delati. Za to sem pač potrebovala nekaj časa. Nisem mogla preko sebe in stati za nečim, v kar ne bi popolnoma verjela.”

>Vas po promocijskem koncertu februarja v Cirkusu v Ljubljani časa sedaj koncertna turneja?

“Spet se vrtimo v krogu. Porabiš ogromno časa in denarja, tudi energije, zbereš ekipo, da narediš promocijo, potem se pa izkaže, da nimaš kje igrati, sploh ne s tako zasedbo. Zato sem jo morala zmanjšati na deset članov in upam, da bom stala na čim več odrih, ne glede na to, kje so. Manjši odri so mi še ljubši, saj so bolj intimni.”

>Katere albume najraje poslušate? So vas morda inspirirali pri nastajanju novih skladb?

“V tej fazi ustvarjanja sem bila tudi sama v različnih fazah počutja, percepcije same sebe, dojemanja okolja, imela sem ekstreme vzpone in padce, v čemer sem tudi iskala navdih. Sicer pa mi je najboljša plošča v zadnjih letih definitivno spet Jeff Buckley, pa seveda Erykah Badu, ki sem jo lani znova slišala v živo. Ona je zame zdravilo. Vedno znova, ko jo poslušam, se poistovetim z njenimi besedili in glasbo. Zgodba okoli njene glasbe me vedno znova pritegne. Pa Curtis Mayfield. Vrnila sem se k punku, ki ga kar veliko poslušam. Ko grem ven, pa najraje žuram na drumm'n'bass. Plošča vseh časov pa zame ostaja The Miseducation of Lauryn Hill bivše pevke skupine Fugees, Lauryn Hill. Danes vse bolj temelji na produkciji kot vsebini, kar me ne pritegne, zato kopljem za bolj kvalitetnimi izdelki.”

> Od kod pa navdušenje za to zvrst glasbe, ki v našem prostoru ni zelo pogosta?

“Moj oče je velik ljubitelj glasbe, doma smo imeli polno dnevno sobo vinil plošč, s prijatelji so jih naročali iz tujine, komaj so čakali na nove izdelke, imeli so pristen odnos do glasbe in vsega, kar jo je obkrožalo. Sicer ni imel ravno teh zvrsti med ploščami, a sem poslušala mnogo drugega in tako rasla z glasbo. Pomemben je bil tudi radio, ki sem ga poslušala zlasti ponoči. The Beatles so naredili velik vtis name. Oče in mama sicer tudi zelo dobro pojeta in morda imam srečo, da sem odrasla v bolj umetniški družini, kjer so me vedno podpirali in razumeli moj način življenja, dela. Začela sem s hip hopom, potem pa je izšla plošča Lauryn Hill in takoj sem se zaljubila v ta žanr.”

>V besedilih vam je bližje pogovorni jezik, sleng, in ne knjižna oblika slovenskega jezika. Zakaj?

“Mislim, da sem se tega lotila zato, ker mi je sleng bliže, pa tudi ljudje ne govorimo knjižno in mi je zato naslov Jaz bom tle mehkejši kot Jaz bom tukaj. Naredila sem tako, da mi je lažje, da je bolj spevno. Rada bi seveda tudi več pela v angleščini, a delamo glasbo večinoma za slovenske poslušalce, zato smo seveda ostali pri domačem jeziku. Izziv mi je bil narediti celotno ploščo v slovenščini. S tem smo se sicer omejili samo na naš trg, a ne bom več dolgo vztrajala pri tem.”

ANA CUKIJATI

Bbruno Sedevcic