Pet fantastičnih zgodb, ki verjetno ne bodo nadomestile Hobita
Kdaj se bo končno prikazal zmaj Smaug, ki čuva zaklad škratov, kako dolga je Gandalfova brada, kdo igra v Tolkienovi knjigi neobstoječo vilinsko heroinjo (Evangeline Lilly) in kaj natančno bo v Hobitovi zgodbi počel Orlando Bloom kot mlajši Legolas, so vprašanja, ki si jih zastavljajo mnogi.
Odgovore bodo dobili 12. decembra s filmom Smaugova pušča (The Desolation of Smaug). Prihaja z velikim pompom - Smaugova pušča bo prvi film v Sloveniji, ki se bo vrtel v revolucionarni in rahlo kontroverzni 3D HFR tehniki. Kar pomeni hitrejše sličice in čistejšo, še bolj realistično sliko. Tehnika, ki jo nekateri hvalijo, drugi pravijo, da odvzame draž ravno tej vrsti filma, tretji so se nanjo navadili, četrte boli glava. Kakorkoli, letos bodo slovenski gledalci lahko sami presodili, če se je režiser Peter Jackson z uporabo te tehnike preprosto uštel ali pa nas vodi v prihodnost in nas skuša pripraviti na nekaj, kar bo temeljni način gledanja nečesa čez petdeset let.
A ta tekst bo manj namenjen Hobitom - o njih dovolj pišejo. Temu, kar sledi, recite slepo pismo oboževalca - ponudba oziroma spisek nekaterih romanov znanstvene fantastike in fantastike, ki bi lahko glede na potenciale postali nasledniki tej seriji. Producenti se verjetno ne bodo strinjali, kajti omenjene zgodbe najverjetneje nimajo dovolj zasledovalcev. A kot izjemni vizualni zalogaj - paša za oči - in kolaček za možgane bi ti romani s pravimi režiserji na čelu lahko bili vredni ogleda.
1. AuroraramaJeana Cristopha Valtata. Roman je sicer prvi, ki ga je francoski pisec napisal v angleščini. V Aurorarami najdete polarni sneg, Nenetke na ledu, obdane z umetnim ognjem, ki jih ogreva, eskimske šamane, distopijo, ki je na nek način optimistična, revolucijo, droge in seks. Ali rabite kaj več? Aurorarama bi lahko postala film, ki je provokativen, napet, absurden, ter aktualen.
2. Serija The Age of Unreason pisca J. Gregoryja Keyesa. Temu se reče steampunk v pravem pomenu besede. Zgodovinske osebnosti v nenavadnih okoliščinah - mladi Benjamin Franklin, umetno pomlajeni Isaac Newton, pirat Črnobradec, vsa evropska monarhija z ruskim cesarjem Petrom na čelu in še Indijanci za nameček. In v vse to je vmešana na glavo obrnjena znanost, ki deluje, pa še dirižabli, angeli in svetovna vojna, ki besedni zvezi poda popolnoma nov pomen. Iskriva, tekoča, hitra pripoved, štiri knjige, ki zlahka postanejo nova filmska franšiza.
3. The Last Light of Sun GuyaGavriela Kaya. Pravzaprav lahko poljubno izberete katerokoli delo kanadskega pisca, ki svoje zgodbe vmešča v skoraj alternativno zgodovino - zemeljsko geografijo lahko vedno prepoznate, le s kakšno manjšo in morda ne zelo pomembno magično podrobnostjo bo izstopal. V The Last Light of Sun so ta detajl vilinska rasa, ki pridobi povsem samosvoj pomen za zaplet zgodbe, in ki so orisana s krasno empatijo. Sicer je ozadje zgodbe boj med Vikingi in Angleži, mnogo prej, preden bi Anglija postala Anglija, liki so kompleksni, njihovi odločitve jasno motivirane, zgodba nenehno izzivalna in napeta ter zaključek human in silovit. In če bi že kdo hotel nadaljevati filmično franšizo, so na razpolago druge knjige, ki opisujejo približno enako obdobje.
4. The Lies of Locke Lamora oziroma Gentleman Bastard SequenceScotta Lyncha. Mlad avtor je fantazijsko sceno prevzel nekaj let nazaj; za zdaj ima pod palcem tri romane v seriji, ki naj bi vsebovala sedem delov. The Lies of Locke Lamora lahko približno opišemo takole - junak je precej podoben tistim iz filma Oceanovih enajst (Ocean's Eleven). Iznajdljiv lopov v neke vrste srednjeveški različici Zemlje, a z drugimi rasami, neverjetnimi arhitekturami, magijo, mafijo in megalomanijo. Zgodba, polna preobratov, izdajstev, spletk, politiziranja, absolutno brez dlake na jeziku in nadvse zabavna. Zanimivost je tudi to, da se skozi nenehne preobrate vedno vplete tematika poučevanja oziroma učenja. Vprašanje je le, če bi kateri filmski scenarist in režiser zmogla vsaj približno dohitevati živost in živahnost Lynchevega pisanja.
5. The Innkeeper's Song Petra S. Beagla. Beagle je pri rosnih devetnajstih napisal A Fine and Private Place, zagrobno domišljijo, kakršne si mnogi pisci ne bi drznili napisati z izkušnjami polovice stoletja. Kasneje je svetu podal Poslednjega samoroga / The Last Unicorn, zgodbo, ki je spremenjena v animirani medij in ki ostaja tista animacija, ki jo naravnost morate videti, če vam je za fantazijo mar vsaj toliko kot za način, kako vas opredeljuje lastna preteklost. Na nek način je The Inkeeper's Song najbolj klasičen fantazijski od vseh tukaj naštetih - pravljičen, magičen, poln spremenjenih in spremenljivih identitet. Toda Beagle je osupljiv mojster vdihovanja najbolj grenko-sladkih človeških podrobnosti v najbolj neverjetne okoliščine - njegovi liki, naj živijo v še tako pravljični deželi, dihajo naravnost za vašim vratom. Če se najde režiser, ki ne bo po neumnem zapravil prizora čudežno vpletene spolnosti (v fantazijski literaturi je to še vedno vredno vsaj rahlega klicaja), in ohranil človeške kvalitete likov, bi tale film lahko postal klasika. In oh, nadaljevanje bi se že, če bi bilo nujno potrebno, našlo; Beagle še ni nehal pisati.
PETER ZUPANC
