Petje kot prikaz ljubezni do glasbe

S končanim magisterijem iz klasične flavte ima pred sabo predvsem pevsko pot, ob tem pa bo svoje glasbeno znanje prenašala tudi na mlajše generacije flavtistov. Ostaja preprosta in vedno nasmejana z jasnimi cilji, h katerim stremi iz dneva v dan, a je z nogami trdno na realnih tleh.

Opaznejša Leina pevska kariera traja že pet, začela pa se je pri njenih šestnajstih letih, ko se je prijavila na pevsko tekmovanje Bitka talentov v oddaji Spet doma. Večmesečna “bitka” je njeno ime in pevski talent približala širni Sloveniji, končni rezultat pa je bilo drugo mesto tik za Evo Černe. In ker se po Leinem mnenju vsaka stvar zgodi z razlogom, je bila z izidom tekmovanja še kako vesela, saj ji je omogočil težko pričakovani študij klasične flavte na konservatoriju v Ženevi, najbolj priznani šoli za flavto v Evropi. Leta 2009 je nastopila na izboru EMA s skladbo Znamenje iz sanj, leta 2010 pa na povabilo Patrika Grebla s pesmijo Vampir je moj poet. Po singlu Vse je le se sedaj na radijskih postajah vrti Song 6, ki bo prav v teh dneh dobil tudi vizualno podobo. V zadnjem času si besedila za svoje skladbe piše kar sama, ker najbolj ve, o čem rada prepeva, glasbo pa ji napiše tudi oče. Dvaindvajsetletna Primorka še pravi, da v svoji mladosti ničesar ne pogreša in da jo ustvarjanje glasbe osrečuje bolj kot karkoli drugega.

>Klasična flavta in petje sta vaši veliki glasbeni ljubezni že dlje časa. Katera ima prednost in zakaj?

“V mojem življenju ima predvsem glasba kot taka prednost. Glasba je moja prijateljica v različnih vlogah in podobah skozi dan. Začne se z budilko, vsakim šumom, radiem in ostalimi zvoki, ki jih moja nemirna ušesa zaznavajo med opravili (smeh). Klasična flavta in petje sta samo inštrumenta, s katerima se izražam in od vedno je bilo tako. Je pa res, da sem petje bolj ali manj razvila sama s seboj tako, da sem črpala znanje iz igranja flavte in imitiranja pevk. Flavto sem resneje vadila že od malega, petje me je pa prevzelo pred petimi leti (Bitka talentov, op. p.). Skratka, flavta je bila od vedno prikaz moje glasbene izobrazbe in profesionalnosti, petje pa prikaz moje ljubezni do glasbe.”

>Kdaj se je naklonjenost do glasbe sploh začela?

“Zanimanje za glasbo sem pokazala že pri štirih letih, ko sem si želela igrati bobne (smeh). Nato sem se odločila za flavto, ki sem jo začela igrati s šestimi leti pri profesorici Alenki Zupan na koprski glasbeni šoli. V osnovni šoli sem se poleg učenja flavte resneje ukvarjala še z različnimi športi. Športu in flavti pa se je v osnovni šoli pridružila še ljubezen do petja. Pri osmih letih sem zmagala na tekmovanju regij mladih pevcev Veseli tobogan v organizaciji naše nacionalne televizije in si za nagrado prislužila nastop na katamaranu Prince of Venice. Prav ta izkušnja mi je dala energijo za nadaljevanje pevske poti. Ob koncu osnovne šole sem sodelovala tudi na Festivalu novih skladb FENS.”

>Od tu dalje pa je vaš čas predvsem zapolnjevalo izobraževanje na področju flavte …

“Ko sem bila stara 15 let, sem na enem od tekmovanj iz flavte, ki sem se jih takrat kar pogosto udeleževala, srečala priznanega profesorja Jacquesa Zoona iz Švice, ki me je povabil, naj čim prej pridem k njemu v Ženevo na študij flavte. Še pred tem pa sem morala zaključiti srednjo šolo. Preteklo študijsko leto sem tako zaključila magistrski študij klasične flavte, sedaj pa se na Akademiji za glasbo v Ljubljani izobražujem še s področja pedagoškega dela, da bom lahko čim prej tudi poučevala flavto.”

>Kako pa se študij flavte v tujini razlikuje od tistega pri nas?

“ Na to vprašanje do letos ne bi znala odgovoriti, zdaj pa to prvič okušam. Že zelo zgodaj sem se odločila za študij v tujini in hvala moji bivši profesorici mag. Alenki Zupan, ki me je poslala na glasbena izobraževanja in tako rekoč v svet, kjer sem imela možnost spoznati tuje šole in tuje profesorje. Na tak način sem tudi spoznala profesorja Jacquesa Zoona, ki me je prevzel in 'zvlekel' v tujino. V Ženevo sem se odpravila v rosnih letih in letos junija po štirih letih zaključila magisterij. Tuja šola mi je ponudila ogromno znanja, predvsem pa to, da iz leta v leto več znaš, a kljub temu ostaneš majhen človek in se s ponosom vrneš nazaj v svojo domovino, kjer si pripravljen znanje ponuditi naprej. Če ostaneš doma, tega občutka nikoli ne občutiš. To bi zelo obžalovala.

>Ali boste s flavto navduševali tudi v vaših pop skladbah, ko ste v vlogi pevke?

“Sama sem do zdaj zelo dvomila, ali naj pri petju uporabim flavto ali ne. Nisem hotela na silo vmešati flavte v vsako mojo skladbo. Zdaj razmišljam drugače. Flavta je del mojega življenja in če začutim to, da flavta v pesem sodi, jo pač posnamem. Sicer pa ne. Pri ustvarjanju jo v glavi velikokrat zaslišim, a kmalu realiziram zadevo in opazim, da prav povsod pa ne paše (smeh). Naj bo flavta presenečenje pri napovedi naslednjih singlov.”

>Samostojna glasbena kariera se je začela že nekaj let nazaj, tudi z uspešnimi nastopi na EMI. Kam vas sedaj vodi pevska pot, kaj je v pripravi, kakšni so načrti?

“To je vedno uganka - kaj imaš za sabo in kaj imaš pred sabo. Če povem čisto po resnici, ne vem, kaj me je v preteklosti od petja zaznamovalo in kaj ne. Živim iz dneva v dan in načrte si sproti izmišljujem. Odvisno od tega, kakšno je obdobje in kaj me čaka. Ko je obdobje nastopov in izpitov s flavto, se posvetim samo temu. Vsa druga obdobja sem pa z glavo pri petju in za zdaj je v planu videospot za skladbo Song 6, ki je trenutno v nastajanju.”

>Izdali ste že več singlov, se obeta v bližnji prihodnosti tudi album?

“Nerada odgovarjam na tovrstna vprašanja, pa čeprav moram (smeh). Album nastaja iz dneva v dan, predvsem v moji glavi. Vsaka ideja, ki se rodi, v glavi tudi ostane. Od skladb do ovitka plošče. Zelo si želim, da bi ga čim prej uspela dokončati.”

>V zadnjem času nastajajo pesmi tako rekoč znotraj vaše družine. Kako poteka to glasbeno ustvarjanje?

“Nastajajo zelo spontano in vesela sem, da je tako. Smo družinski člani, najboljši prijatelji in ljudje, ki ljubijo glasbo. Med seboj si delimo ideje, se pogovarjamo, potujemo in ustvarjamo. Veliko lažje je, ker se med seboj poznamo in se zaradi tega lažje vživimo v delo, ki ga ustvarimo. Je naše in unikatno tako, kot je.”

>Zelo aktivni ste tudi kot spremljevalni vokal v različnih oddajah nacionalne televizije in drugod. Kako se takrat počutite na odru?

“Oder je moj dober prijatelj. Deliva si srečo, žalost, tremo, mir in izkušnje. Karkoli počnem na odru, je moje in se v tem dobro počutim. Spremljevalni vokali so ustvarjanje in to bom celo življenje počela. Od vedno si želim tudi zaplesati na odru ali pa ... recimo ... voditi kakšno televizijsko oddajo!” (smeh)

> Glede na vse vaše glasbene uspehe in aktivno vpetost v naš glasbeni svet pri tako rosnih letih - kaj bi še sploh lahko dosegli na naši sceni?

“Hvala za ta komentar. Človek sam v sebi ve, kaj si želi doseči. To, kar sem do sedaj dosegla, meni ne pomeni veliko. Tisto, kar si jaz želim, šele prihaja. V glasbi ni konca, ker je glasba umetnost. Ni okvirjev in niti pravil. Vesela bom, ko bom ustvarjala brez meja, kršila vsa pravila, ki jih poznam, in hkrati segla ljudem v srce.”

>Videli smo vas tudi na letošnjem izboru za pesem Evrovizije v oddaji Misija Evrovizija, pred leti pa v Bitki talentov. Kakšni so vtisi s tovrstnih oddaj in kaj ste od njih odnesli?

“Tovrstne oddaje ti dajo priložnost, da se ljudem pokažeš. To, kako izpadeš, ni nujno odvisno samo od tebe, ampak od celotne situacije v oddaji. Lahko izpadeš super in to kar si, hitro pa lahko postaneš nekdo, ki si ne želiš biti. Zato te take oddaje gradijo in naredijo močnega. Sama sem vedno analizirala svoje nastope in se zavedala svojih napak, ki sem jih z naslednjimi nastopi skušala popraviti. Vesela sem, da take oddaje še obstajajo in da imajo novi mladi upi priložnosti.”

ANA CUKIJATI

Lea Sirk

Lea Sirk živi za glasbo