Pevca so našli za šankom

>Kdo ste “divji duhovi” čezmejne glasbene skupine in kako ste se našli?

“Zasedba Wild Spirits je štiričlanska, jezikovno mešana skupina, v kateri so se znašli trije Italijani in dva Slovenca: bobnar Giulio Roselli, basist Willy De Mattia, klaviaturist Manuel Lampi, kitarist Ivo Tull in pevec Pepi Jež. Giulio je tržaški bobnar, ki je v studiu York v Dekanih minula leta posnel cedeje s skoraj vsemi primorskimi pevci in bendi. Willy je zadnja leta igral tudi v slovenski blues navezi Bluesback in v spremljevalni skupini Rudija Bučarja Cool Vibes. Klaviaturist Manuel Lampi je igral v najrazličnejših zasedbah na Tržaškem in po Furlaniji. Mene ste lahko slišali v blues in rock'n'roll zasedbi Dirty Fingers, Pepi pa je znana osebnost iz slovenskega glasbenega sveta, je soustanovitelj in frontman skupine Kalamari.”

>Bolj ali manj trajnih podobnih poskusov na slovenskem in tudi zamejskem glasbenem prizorišču ne manjka. Kaj je združilo vas?

“Predvsem prijateljstvo. Razen s Pepijem se vsi poznamo že od nekdaj. Že leta igramo skupaj. Z Giuliom igrava skupaj v skupini Umazani prsti, tudi Manuel nam pomaga na koncertih. Willy in Giulio sta igrala v tržaškem blues triu Jimmy Joe, na njihovih nastopih sem bil večkrat gost večera. Vsi štirje pa smo zadnja leta igrali v country skupini Big Wheels. Ko je ta razpadla, smo sklenili, da nadaljujemo s to glasbo. To je bilo avgusta 2010. Konec septembra 2010 nam je zaradi dežja odpadel prvi nastop v Medji vasi na italijanskem Krasu. Šli smo na Gorjansko v bar pri Milanu, da bi se dogovorili za nastop v klubu Night Rider in tam smo povsem po naključju srečali Pepija. Wild Spirit je dobil pevca v bistvu za šankom.”

> Tudi izbira country glasbe je dokaj neobičajna za te čase in naš prostor. Je k temu vodila naklonjenost do te zvrsti ali dejstvo, da ste zaznali določeno pomanjkanje tovrstne glasbene ponudbe?

“Country je res manj znana zvrst, vsaj tu pri nas je te glasbe bolj malo. Vsi igrajo rock, folk, blues, jazz ali drugo, country pa je glasba, ki jo imamo za tipično ameriško belo muziko, podeželsko. Lahko bi jo primerjali s slovensko narodnozabavno, narodnozabavno z bobni. Stilno je torej tako pri tekstih kot v glasbi zelo definirana. Če sta tradicionalni country in bluegrass glasbeni zvrsti, ki sta vezani na določeno poetiko in virtuoznost izvajalske tehnike, je new country mešanica vsega tega, ob tem pa še rocka in popa. To je glasba, ki jo tako v ZDA kot drugod plešejo v plesnih šolah. To se dogaja tudi v Furlaniji in Venetu, kjer je konjerejcev veliko. Ti imajo ob normalnem jahaškem urjenju tudi svoje klube, kjer ponujajo plesne tečaje country glasbe. Zanje so torej primerne skupine, kot smo denimo Wild Spirits.”

>Kakšna glasba torej? Dinamična, v koraku z neverjetno hitrim ritmom vsakdanjega življenja, ali tudi bolj nežna, spevna, za dušo?

“ Glasba seveda odraža okolje, ki pa je v našem country ambientu bolj umetno. Ko sem na nastopih z Big Wheelsi igral v Furlaniji, se mi je zdelo, da je to pustni ples sredi poletja. Stetson klobuki, usnjeni škornji, oprijeti jeansi, jopiči... vse to je bilo na prvi pogled zelo smešno. Kar dolgo se temu nisem mogel privaditi. Jaz igram to glasbeno zvrst, ker jo obožujem, ne pa da bi med vikendom postal kavboj. Po drugi strani ima vsaka glasbena zvrst svoje značilne kose oblačil. Kot v vseh glasbenih zvrsteh ima tudi country vse odtenke, od hitrih popevk do takih, ki ti nežno pobožajo dušo.”

>Kje nastajajo vaše skladbe in kje jih snemate?

“Skladbe nastajajo na vajah pri Pepiju doma, v kleti. Pepi napiše tekste, z akustično kitaro zaigra melodijo in nato vse skupno nadgradimo. Skladba dobi končno podobo v snemalnem studiu Matjaža Švaglja. Naše skladbe so vse posnete v živo, brez raznih efektov ter elektronskih zvokov.”

>Wild Spirit - zamejski Slovenci in pravi slovenski Kraševec ...

“ Wild Spirits smo trije Italijani, jaz sem zamejski Slovenec, Pepi pa je čistokrvni Kraševec. Res smo zanimiva druščina, primerna za študijo o prepletanju kultur, sobivanju jezikovnih skupnosti, sociološko in antropološko gledano smo zelo zanimivi. Vsi smo vsekakor del tega območja. Giulio ima stike s slovenskimi glasbeniki v slovenski Istri, Willy ima mamo, ki je Slovenka. Obiskoval je tečaj slovenščine, igral je v slovenskih bendih, Manuel ima svoja otroka v slovenskem vrtcu v Trebčah na italijanskem Krasu. Pepi je bil, tako kot vsi Kraševci, vedno v stiku z italijansko stvarnostjo, jaz pa sem Slovenec v Italiji. Včasih sem delno tudi vezni člen med italijansko govorečo polovico ansambla in Pepijem, ki mu nekatere stvari v italijanščini uidejo.”

>Od kod ime skupine Wild Spirits, komu izmed vas se je porodila ta ideja?

“ Ime si je izmislil Pepi. Jaz sem imel v mislih nekaj kot Borderline. Kitarist Ray Cooder je imel album s tem imenom, on je takrat mešal ameriško glasbo z mehiško kulturo, meni pa je Borderline pomenila skupina na meji, ne le zemljepisni, ampak tudi na meji kultur. Ime, ki bi označevalo to naše območje. Pepiju ideja o meji ni bila všeč, čeprav je zame meja priložnost, da si prisoten na več kulturnih področjih. Pepi je razmišljal drugače, o tem, da smo na dnu naše duše nebrzdani, tudi divji, če je treba, se pravi svobodni po duši ... Ideja se spaja z vizijo country glasbe in tako je bilo izglasovano ime Wild Spirits.”

>Člani skupine Wild Spirits niste profesionalni glasbeniki. Kako vam uspe uskladiti termine za vaje, nastope?

“ Nismo vsi profesionalni glasbeniki. Jaz delam na radiu Trst A, sem urednik mladinske popoldanske oddaje Mladi val. Manuel je mehanik, popravlja motorje, Willy končuje študij biologije, zaposlil se je kot medicinski tehnik. Giulio se ukvarja s poučevanjem bobnov in igra v različnih zasedbah, Pepi v glavnem poje s Kalamari, z ženo pa uspešno delujeta tudi na gostinskem področju. Nekateri izmed nas imamo družine in tako se po navadi dobimo na vajah v nedeljo v popoldanskih urah.”

>Kje ste nastopali doslej in kakšen je bil odziv občinstva?

“ Doslej smo imeli nekaj nastopov v Istri. Povsod so nas zelo dobro sprejeli, tudi zaradi tega, ker gre ta glasbeni žanr hitro v uho, zasrbijo te noge in zabava se začne. Če so plesalci takoj na plesišču, pomeni, da smo učinkoviti, da je do občinstva prišlo to, kar čutimo, to, kar želimo občinstvu tudi dati.“

>So to le mlajše generacije ali pa ste s svojim programom pritegnili tudi ljubitelje tovrstne glasbe zrelejših let?

“Publika je pri tej glasbi heterogena. Za country glasbo se pri nas ogrevajo predvsem tisti, ki ljubijo to glasbeno zvrst. Country glasba je danes zelo širok pojem. Eni prisegajo na bluegras in bolj tradicionalni country. Tem seveda niso všeč Keith Urban, Shania Twain in podobni izvajalcu new countryja. Opažam pa, da je v svojih okusih publika countryja precej radikalna in bi rekel tudi ozkogledna. Nam je všeč in igramo katerokoli counry glasbeno podzvrst, mora pa biti kvalitetna.”

>Kako snujete svojo glasbeno pot? V Italiji? Sloveniji? Zgolj na nastopih pred občinstvom, ali morda tudi na glasbenih tekmovanjih - festivalih?

“ V Sloveniji bi radi igrali predvsem avtorske skladbe, plesne kulture ob countryju, kot jo imamo na italijanski strani, za zdaj ni, nikoli pa ne veš, kako se lahko zadeve razvijejo. Tekmovanj še ne načrtujemo, saj jih na tem območju skorajda ni. Če bi si želeli kaj takega, bi morali najbrž dlje v Avstrijo ali Nemčijo ali na Hrvaško. “

>Je čezmejna sestava vaše skupine prednost zaradi bogastva izkušenj v dveh različnih glasbenih svetovih ali morda ovira?

“V tem vidim le prednost. Vsako področje ima svoje značilnosti, naše je vedno mešano, čeprav so bile in so v določenih krogih jezikovne pregrade zelo radikalne in včasih nepremostljive. V ansamblu pa smo ljudje, ki se ne oziramo na delitve, nasprotno, mentalna odprtost je lastna vsakemu od nas. Giulio, Manuel in Willy, bolj ali manj aktivno, obvladajo tudi nekaj slovenščine, drugače si pomagajo z angleščino. Pepiju italijanščina ni tuja, jaz pa sem dvojezičen. V bistvu pa jezik sploh ni problem. Druži nas ljubezen do glasbe, in to velja tudi za občinstvo. Ovire pa se v življenju od časa do časa pojavijo, pomembno je, da jih znaš premostiti, da se jih lotiš na pravi način.”

Majda Santin