Po sledeh Izleta
Na lanskem 14. festivalu slovenskega filma so pomembne nagrade porazdelili med dve filmski struji. Najpomembnejšo nagrado, vesno za najboljši film, je pobral ArheoJana Cvitkoviča, film, ki išče brezčasno, univerzalno.
A precejšnjo bero pozitivnih glasov in dobrih nagrad je ujel Izlet Nejca Gazvode, glas mlade generacije, film, ki lovi sedanjost.
Mladost prihaja vklopljena v sodobno tehnologijo. O tehničnih podrobnostih Izleta lahko preberete slednje: “Posnet z izjemno nizkim proračunom in v samo 14 snemalnih dneh.” In: “Film je bil v celoti posnet v digitalni tehnologiji s fotoaparatom Canon D7, praktično brez uporabe umetne svetlobe.” Moderna zgodovina slovenskega filma zdaj pozna že mnogo podobnih zgodb. Ponavadi gre za celovečerne prvence, ki enostavno niso mogli čakati na državni denar. S podobnimi opisi so se ponašali recimo V petek zvečer (Danijel Sraka), Amir (Miha Čelar), “norčevski” Zadnja večerja (Vojno Anzeljc), zelo dodelano Šelestenje (Janez Lapajne), manj znan film Voda v očeh (Jože Baša) ... Nekateri režiserji so kariero nadaljevali, pri drugih na nadaljevanje še čakamo. Na nek način z vsemi temi podatki in s podnapisom glasu mladih režiser Nejc Gazvoda vstopa v pozicijo, ki jo je pred nekaj leti huronsko osvojil Mitja Okorn s filmom Tu pa tam. Obstajajo razlike. Gazvoda, letnik 1985, je večkrat objavljen - v bistvu ima za literarno predzgodovino.
Že za gimnazijsko zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide je prejel nagrado Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratke proze 2006; kasneje so se literarna dela še vrstila in še bila nagrajevana. Poleg tega je že sodeloval z Janezom Lapajnetom - bil je koscenarist pri filmu Osebna prtljaga, “filmski vivisekciji moderne slovenske duše”. (Janez Lapajne je, po drugi strani, pri Izletu sodeloval kot montažer). Vsekakor je Okorn bolj komercialen režiser. Razlika je tudi ta, da se je Okorn praktično preselil na Poljsko, kjer je tudi posnel svoj drugi celovečerec. Drugi celovečerec Gazvode, Dvojina, že nastaja - in bo vsekakor posnet v Sloveniji. Producent je kot pri prvem filmu Perfo productions.
Pri pomanjkanju mladinskih filmov, ki ga je lani komično zapolnil film Gremo mi po svoje,Izlet zapolnjuje drugo nišo - resnejšega, problemskega malce odraslejšega, a še vedno mladega filma. Prav zanimivo bo videti, kako se bo generacija, ki jo film naslavlja, odzvala na povabilo na izlet.
PETER ZUPANC
