Pozabljena mesta
Tom Cruise se v svojem novem akcijskem ZF-trilerju Pozaba (Oblivion) trudi pospraviti sledi, ki so jih na uničeni Zemlji pustila zavojevalska zunajzemeljska bitja. Dokler ne odkrije nenavadne popotnice, katere prisotnost vse, kar je mislil, da je vedel, obrne na glavo ...
Zgodba filma Pozaba je sicer vsaj delno zakrita v skrivnostnost, a vendar je nekatere podrobnosti precej enostavno napovedati. Ključne misli so tri: 1. Konspiracija. 2. Resničnost ni tisto, kar se zdi, da je. 3. “Neke vrste” amnezija.
Te ključne besede dajo vedeti, da si film deli nekatere precej slavne futuristične obsedenosti in se skuša pridružiti karavani nekaterih izjemnih filmskih naslovov.
Nenazadnje je tudi Harrison Ford v filmu Iztrebljevalec (Blade Runner) dvomil o svojem svetu in o tem, ali je njegov spomin pravi ali ne. In stari dobri Ford ni bil tako daleč od položaja Keanuja Reevesa v Matrici (The Matrix), ki je odkril, da je ves njegov svet le potvorba in da je človeštvo v resnici le molzna krava za preživetje strojev. Veliki Arnold Schwarzenegger je v Popolnem spominu (Total Recall) odkrival, da v resnici njegov spomin ni niti najmanj popoln. Izvor (Inception) Cristopherja Nolana je ponaredek spomina spremenil v ponaredek sanj, a gre za razliko, ki le poudarja podobnost. Nenazadnje se je že njegov triler Memento obsedeno ukvarjal z izgubo spomina - manj fantastično, a nič manj, morda celo bolj dodelano. Kar nam le pove, da izguba spomina ne sodi v okvir izmišljotin. V filmu so se navsezadnje naselile povsod: v romantično komedijo (50 prvih poljubov / 50 First Dates) ali v čistokrvno komedijo popivanja (Prekrokana noč / The Hangover).
Film je ohranjevalec spomina, ali ne? In na nek način kot tak opozarja, kako nevarno je pozabiti, kaj je bilo. Izgubiti vzročno-posledično zvezo. Pozabiti, kaj je pripeljalo do česa. Kaj so oznanjajoči znaki prihoda nečesa novega, prihoda nečesa, kar je lahko vzrok strahu, in zakaj natančno je to lahko vzrok strahu. In kako nujno je ne sprejemati tistega, kar je, kot edino možnost.
Kar vse le pomeni, da ima film Pozaba izredno težko delo pred sabo. Res je: premore igralca, ki je več kot sposoben pritegniti oči gledalca. Zadnja Misija nemogoče (Mission Impossible) je prepričala mnoge nejeverneže. A res je tudi to, da je Cruise takoj zatem v filmu Jack Reacher izgubil nekaj točk. Tudi zato, ker filma ni režiral Brad Bird. Če je torej uspeh Tomovega dela odvisen od režiserja ali od tega, koliko se gospod Cruise želi vmešavati v njegovo delo, potem Joseph Kosinki ni nujno najboljši izbor. Kosinski je namreč režiral tudi zadnjega Trona, disneyjevsko pravljico o življenju znotraj računalnikov, ki je predvsem ponujala veliko svetlobnih učinkov in odlične glasbe, a le malo več kot to. Možnosti filma Pozaba, da se prerine med največje uspešnice, odvisne od, no, pozabe? 40-odsotna.
Preverili bomo lahko od 11. aprila.
PETER ZUPANC