Pozor, Divjak!

Divjak je komedija o človeku, ki zapusti vse, za čimer se peha povprečen človek današnjega časa. Kariero, materialno varnost in družino zamenja za divjino slovenskega gozda, šotor in mladega jelenčka. Kot je dejala Časova, ne gre za komedijo na prvo žogo, ampak je ta “divja, drugačna in duhovita”. Fürst pa je dodal: “Divjak je odštekana fantazijska komedija s podaljšanim delovanjem. Nastopajo mladi jelenčki in desničarski psi, junaki letijo in smučajo, otroci se učijo brati, roparji so prijazni, razredničarka je odpiljena, doživimo pa še kratek tečaj vilinščine ... In še marsikaj, da ne izdam preveč. Skratka, pestro.” Pestro pa je bilo tudi na vajah. “Vesela sem, da sem dobila priložnost delati s Pirnatom in Fürstom. Oba zelo spoštujem. Zelo smo se ujeli ... Mislim, da se to občuti tudi med predstavo. Mnogokrat smo se krohotali, predvsem ko smo izdelovali like in improvizirali. Proces vaj je bil izjemno zabaven,“ se spominja Katarina Čas. Po Fürstovih besedah so postali precej domači drug z drugim, vsak dan proti premieri pa vse bolj anekdotični. “Zjutraj je bila skupna kava, nato vaja, skupno kosilo, skok domov, pa zvečer spet vaja … Družina ni skoraj nič pretiran izraz. Morda lahko izdam tudi, da vsak teden skupaj kupimo eno srečko, na kateri vsak izbere eno številko. Za milijone,” je pristavil. Igralsko ekipo sta sicer izbrala režiser in produkcijska ekipa SiTi Teatra, katere del je tudi sam. “Res smo veseli, da sta se povabilu odzvala Katarina in Primož in upam, da bomo kljub našim zelo natrpanim urnikom lahko čim več 'divjali',” je pristavil.

Zaradi predstave v osamo gozda

Dobro so se ujeli tudi z mednarodno priznanim makedonskim režiserjem Aleksandrom Popovskim. “Je izjemen režiser - blazno kreativen, zabaven, razgledan, tako da je bilo delati z njim res prijetno in inspirativno,” je navdušena edina ženska igralka v predstavi. Fürst pa z njim sodeluje že petič. Tudi tokrat gre po njegovih besedah za novo dogodivščino in odkrivanje neznanega: “ Ideje in realizacija se ustanavljajo na vajah, iz užitka po intuiciji. Aleksandar je izredno spreten manipulator, kar pa igralci občutijo kot popolno svobodo. To je izjemna kombinacija.” Svobodo pa doživlja tudi naslovni junak predstave, ki se je naveličal biti “priden”. Ustvarjalci predstave pravijo, da njegov blago ciničen in nekorekten odnos do vsega, kar današnja družba poveličuje, zleze pod kožo, in še preden se dobro zavemo, mu zavidamo njegovo svobodo. “Vsak izmed nas je že kdaj pomislil na to, da bi enostavno šel. Vendar je eno to govoriti, drugo pa res narediti,” meni Katarina Čas, njen soigralec Fürst pa je dejansko študijsko preživel dve noči v divjini s svojim psom Marsom, da bi občutil slast gozda. Pravi, da je bila izkušnja nepozabna: “Doživel sem naravo z veliko začetnico in mir pred svetom. Brez ljudi, brez smeti, samo petje ptic in šelestenje vetra. In telefon, moram priznati. Prvovrstna omama na vsak način.”

Divjak je v vsakem od nas

Divjak po Fürstovih besedah ne mara črednih nagonov in samoumevnosti, ki jih je današnji svet poln. Je na videz drugačen in poseben, pa vendar tako zelo nič posebnega. Je sodoben moški lik na preizkušnji v divjini slovenskega gozda: “Divjaka v sebi nosimo vsi, le da mu ne pustimo delovati. No, vsaj zase sem prepričan, da moj notranji divjak precej aktivno sodeluje v mojem življenju. Res pa je, da živimo v družbi, ki naše notranje divjake sistematično zatira in nas sili, da smo 'pridni'. Da ubogamo.” Ustvarjalci predstave pravijo, da je v njej zajetna doza skandinavskega humorja, cepljenega na slovensko floro in favno v makedonski režiji, Divjak pa je nekdo, ki si drzne biti drugačen. “Da to v družbi upaš biti, zahteva veliko poguma. Sreča pa je na strani pogumnih,” je prepričana Katarina Čas, Fürst pa jo je dopolnil: “Mah, Divjak ni drugačen, samo vzel si je čas zase na način, ki je drugačen. Šel je v gozd, kar je super ter ceneje in bolj zdravo kot terapija (smeh). Jaz podpišem gozd. Ta je od vseh!”

Igranje prazni in polni baterije

Medtem ko si je šel Divjak iz predstave polnit baterije v gozd, pa to na različne načine počnejo tudi sogovorniki. Časova, ki se v predstavi pojavi v vlogi naratorja zgodbe, divjakove žene, sina, najstniške hčerke in v vlogi učiteljice, počne to na sprehodih s svojim zlatim prinašalcem.

“Dokler nisem spoznal gozda (smeh), sem prisegal na smučanje pozimi in jadranje poleti. Pa potovanja so najboljša. Po možnosti v kakšno noro divjino, daleč. Če imaš slučajno čas in denar hkrati,” pa je o nabiranju energije povedal Fürst. Pirnatu, ki v predstavi uprizarja več vlog, od jelenčka do desničarja, slednjo prinesejo trenutki s sinčkom, sprehod s psom in pa kavč. Vsem trem pa jo prav tako da igranje. “Slednje ti prazni in polni baterije. Smisel igre je po mojem, da daš vse od sebe, če si pred občinstvom, in potem dobiš vse nazaj. Če je pa vse po sreči, pa še več,” je razložil Fürst.

Vsi trije igralci so sicer precej zaposleni, Časova, denimo, še vedno igra Kokokomedijo z Ano Marijo Mitić, Fürst je član ansambla SNG Drama Ljubljana, kjer trenutno igra v več predstavah, Pirnat pa med drugim dela še predstavo v MGL.

Polona Ambrožič Bombek

Fotografije: Peter Giodani in arhiv SiTi Teatra BTC