Pravi tangeros ne postaneš zlahka
Metod Pevec je igralec, pisatelj, režiser - kot režiser je veliko pozornosti pridobil s filmom Pod njenim oknom (2003). Njegov zadnji film, Vaje v objemu, je na lanskem FSF prejel vesne za režijo, za najboljšo glavno moško vlogo (Uroš Fürst) ter glavno žensko vlogo (Jana Zupančič).
Ker ima tango pomembno vlogo “katalizatorja” v filmu, je logično prvo vprašanje ...
> Metod Pevec, ali plešete? Kateri je vaš najljubši ples?
“Plešem, če je takšna priložnost, če se spodobi, če sem razpoložen, torej, kadar žena hoče. Zveni šaljivo, je pa žalostno, ker v resnici rad plešem. Ko me nekdo spravi na plesišče, lahko zelo uživam. Nazadnje sem plesal na dalmatinski šagri na vrhu Pelješca. Oh, v naboru plesov, ki jih obvladam, je moj najljubši ples tisti, ki ga vidim, ko ga pleše nekdo, ki res zna. V tem pogledu zna biti argentinski tango zelo prepričljiv, če ga zaplešeta dva, ki se spopadeta v erotičnem objemu.”
> Se je ideja za film Vaje v objemu porodila ob gledanju plesa ali kje drugje?
“Ne, ne, ideja se je porodila, ko me je poklicala Vilma Štritof s prošnjo, če za njen program napišem vedro radijsko igro. In sem jo napisal. Kasneje je iz radijske igre nastal film. Ples pa se itak v vseh mojih filmih pritakne kar sam.”
> So se glavni igralci v filmu morali pretvarjati, da ne znajo plesati, ali pa so se učili med snemanjem?
“Igralci so šli pred snemanjem na plesni tečaj. Naučili so se, kolikor so se lahko. Ampak očitno dovolj, da so na snemanju že uživali. Seveda pa pravi tangeros ne postaneš tako zlahka. Igralcem pa smo malo pomagali tudi s kamero, ki je plesala z njimi.”
> Kje ste snemali Vaje v objemu ?
“Na različnih lokacijah v Ljubljani in na Pokljuki. Za zaključek filma smo si zaželeli malo gorske oziroma zimske idile, zato smo izbrali lokacijo nad 1000 metri nadmorske višine, da bi si zagotovili sneg. Vendar je, kot veste, lani zima štrajkala. V Splitu je zapadlo več snega kot na Pokljuki. Tudi bog očitno deluje zelo kampanjsko. Lani je pustil zimi, da je prespala svoj letni čas, letos jo je pa gnal, da je vse zamujeno sedemkrat nadoknadila.”
> Peter Kolšek je po podelitvi nagrad 15. FSF za Delo napisal, da ste v Vajah v objemu iz Ljubljane naredili mesto. Namenoma?
“Mesto ali kraj, v katerem živiš, ti zaradi vsakodnevne izkušnje postane tako samoumeven, da ga skoraj ne opaziš več. Ali pa ga vsaj ne vidiš tako, kot ga ugleda nekdo, ki ga vidi prvič. Namerno sem se odločil, da bo Ljubljano posnel tujec. Posnel jo je nemški direktor fotografije Axel Schneppat. Videl jo je drugače, kot jo vidimo Ljubljančani. Očitno lepšo in celo večjo.”
> Tematika v vaših filmih je predvsem “ne najmlajša ljubezen”. Kam gre ljubezen, ko se upokoji, in kaj počne?
“Odvisno, kako široko razumemo ljubezen. Ampak popolnoma neljubljeni sploh nismo sposobni živeti niti v pozni starosti. Če pa se ljubezen iz zanosne, s hormoni drogirane faze, prevesi v neko bolj umirjeno čustvo, pa tudi ni zločin niti tragedija. Kriterij življenjske aktivnosti bi morali opredeljevati tudi s tem, kako živa je naša ljubezen ali vsaj želja po njej. Seveda pa je nekaj takega laže oznanjevati kot uresničevati. Živimo v egomanični družbi in v času, ki povzdiguje konkurenčnost in ne čustev vzajemnosti, kaj šele dajanja ali celo žrtvovanja, ki dajejo podlago vsaki ljubezni.”
PETER ZUPANC
