Pravljice za vse čase

Tudi Janko in Metka se v modernizirani različici pripovedi nikoli nista mogla ločiti od svojih otroških nočnih mor in sta svoje strahove pretvorila v službo ter postala Lovca na čarovnice (Hansel and Gretel: the Witch Hunters).

21. marca bo na platna prišel še Jack, morilec velikanov (Jack, the Giant Slayer) v režiji Bryana Singerja, ki ponovno dokazuje, kako Hollywood nikakor noče popustiti pri prirejanju znanih povesti za globalno občinstvo.

Napol za šalo in napol zares sledi nekaj predlogov pravljic, ki bi še lahko bile prirejene. Nikar ne mislite, da ni možno, da bi se napovedi uresničile ... Čeprav verjetno na bolj blag način. Naštete so pravljice, zveste krutemu originalu, pravljice namenjeno vzgoji deklet.

Deklica z vžigalicami. Preprosta in lirična zgodba o revni deklici in njenih zadnjih treh vžigalicah je preprosto napisana zato, da dobi nadaljevanje v obliki grozljivke. Deklica se vrne kot duh in se želi maščevati tistim, ki so jo pustili umreti. V rokah spretnega pisca bi zgodba lahko dobila postmodernističen podton o »zgodbah, ki nikoli ne umrejo in preganjajo nove generacije«.

Sinjebradec. Film je sicer pred kratkim dobil moderno različico pod režisersko taktirko Catherine Breillat - in nikoli ne smete pozabiti knjižne interpretacije Angele Carter - toda zgodba o plemenitašu, ki pobija svoje žene in ki svoji poslednji ženi pusti ključe sobe, v katero ne sme vstopiti, je več kot zrela za kakršnekoli nove interpretacije. Serijski morilci? Navezovanje na mit o Evi? Že preprosta modernizacija s podrobneje dodelano motivacijo likov bi zadostovala.

Trnuljčica. Čista klasika pripovedi o “ženski, ki le spi, dokler si njen princ ne pribori poti do nje.” Shrek se je v prvem delu precej lepo norčeval iz ideje. A še vedno je prostor za novo različico s preprosto zamenjavo spolov. Si predstavljate? Akcijski film, v katerem princ spi, preprosta kmetica pa reši kraljestvo? Seveda se kmetica v zares modernizirani različici ne poroči s princem, temveč gre raje študirat atomsko fiziko.

Rdeča kapica. Da, da, da. Pravkar je bila “ponovno obdelana”. A Hollywooda podobne malenkosti nikoli niso ustavljale in kar je še pomembneje - čeprav je ta zadnja različica malce flirtala s sodobnimi interpretacijami pomenov zgodbe, je bila zelo daleč od krvavosti in deviantnosti originala, v katerem Rdeča kapica spi z volkom in kri teče kot za stavo. Tudi zato, ker Rdeča kapica poje svojo babico.

Pepelka. V luči odkrivanja kitajskega tržišča bi bilo pametno vedeti, da prvi zabeleženi zapis zgodbe o Pepelki prihaja iz južne Kitajske in je najverjetneje pripadal Zhuang manjšini Guangxi province. Pomislite na implikacije! Gre za zgodbo, ki jo pozna vesoljno občinstvo in ki je lahko obarvana z vsemi izrednimi posebnostmi narodnostnih manjšin. Pepelka je lahko Zhang Ziyi. (Prav v času pisanje tega teksta je na plano šinila novica, da bo novo Pepelko morda igrala Emma Watson, film pa naj bi posnel Kenneth Branagh. Izgubljena priložnost.)

Morska deklica. Ste vedeli, da je v prvi različici Andersenove pravljice Morska deklica izgubila jezik v zameno za noge in da je še tedaj vsak korak bil kot mučenje? In da ji je bilo napovedano, da bo umrla, če se ne poroči s princem? Da ne govorimo o tem, da dekle v silovitih poskusih, da bi pridobilo prinčevo pozornost, s temi bolečimi nogami pleše? Toliko o strahu pred ostajanju brez prstana. Rad bi videl različico, v kateri se nazadnje princ klub vsemu poroči z drugo, morska deklica pa ga na poročno noč ubije, da njegova kri ponovno spremeni njene noge v plavut.

PETER ZUPANC

Rdeča kapica

Sneguljčica