Pri nas je preveč zavisti in premalo zavesti

Ustanovitelj projekta Sounds of Slovenija ima tudi vse leto cikel koncertov z gosti na ljubljanskem gradu. Bodi dovolj? Še mnogo je tega - med drugim je s soborci zasadil prvi glasbeni ČD!

> Godibodi je zanimiva besedna igra. Se za tem imenom skriva tudi vaše življenje: ali goditi za vas pomeni biti?

“Odvisno od naglasa. (smeh) Glasba je moja os, skozi katero rastem, spoznavam ljudi, uresničujem svoje ideje in izražam čustva. Ni pa vse, kar polni moje življenje. Rad imam tudi naravo, družino, ljubezen, potovanja, ljudi in tako dalje. Zagotovo pa lahko rečem, da se takrat, ko godem, počutim uglašenega s stvarstvom.”

> Ste glasbenik, glasbeni založnik, vodja festivala, idejni oče projekta Sounds of Slovenija . Kdaj vam zgolj igranje ni bilo več dovolj?

“Če bi bilo to mogoče, bi bil z največjim veseljem zgolj glasbenik in skladatelj. Vendar pa časi niso enostavni, kriza je, lokalna in globalna, in jo bo potrebno reševati, vsekakor z več in ne z manj kulture. V prostoru samozaposlenih glasbenikov obstaja velika potreba po platformi, ustvarjalnem polju, ki podpira zmožnosti in odpira možnosti za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe. Po naravi sem optimist in človek, ki želi tudi znotraj širšega kolektiva, delovati konstruktivno in družbeno odgovorno. Predvsem to je bil razlog za rojstvo projektov, kot so Glasbena zadruga Celinka, Festival Godibodi, Sozvočja Slovenije oziroma Sounds of Slovenia in drugih.”

> Kaj natančno pomeni “glasbena zadruga” za Celinko?

“Založništvo v klasičnem pomenu ne obstaja več, poleg tega pa je slovenski ustvarjalni prostor zaradi svoje velikosti izjemno specifičen, kultura sama pa tudi globalno postaja takorekoč salonska dejavnost. Zadruga je platforma, ki želi združevati samostojne ustvarjalce in ustvarjalnost, nuditi transparenten birokratski in distribucijski servis in omogočati izmenjavo izkušenj ter čimbolj približati svežo slovensko glasbo čim večjemu krogu odprtih ušes.”

> Kako se zbirajo “zadružniki”, ki so žanrsko z vseh vetrov?

“Krog raste pravzaprav spontano in naravno, skozi sodelovanja posameznih glasbenikov z novimi projekti, skupinami. Osredotočamo se predvsem na avtorske projekte, slovenska besedila kot tudi na projekte, povezane z ljudsko glasbo in izročilom. Konkretno pa to v številkah pomeni 62 izdanih albumov v petih letih ter več kot 100 ustvarjalcev, večinoma s statusom samozaposlenih delavcev v kulturi.”

> Lani je v sklopu festivala Tresk Radia Študent potekala okrogla miza o neodvisnih založbah, na katerem ste med drugim ugotavljali, da ste navkljub krizi male založbe trdožive, prave borke. Drži?

”Pravzaprav so razmere izjemno težke, na vseh ravneh: v vsakdanjem življenju je za rojstvo glasbe premalo tišine, na politični ravni so nujno potrebne spremembe zakonodaje, radikalna transparenca kolektivnih organizacij, kot sta SAZAS in IPF, potrebno bo tudi malce pogosteje potegniti ločnico med showbiznisom in kulturo, poskrbeti za večjo kulturno in žanrsko raznolikost, odpirati prostor svobodnemu ustvarjanju ... Brez entuziazma in brezplačnega oziroma simbolično plačanega dela posameznikov ter konstantne optimizacije stroškov Glasbena zadruga Celinka ne more delovati. Upam, da v prihodnosti, znotraj ali izven Celinke, čimprej zaživi še kaka nova platforma, namenjena tovrstnim podpiranjem. V mislih imam predvsem transparentno digitalno založništvo in računalniški oblak kot platformo za slovenske izvajalce in avtorje ter 'crowdfounding' platformo za sofinanciranje kulturnih in ostalih projektov.”

> Tudi kot glasbenik ste razpeti med mnogimi skupinami. Kje ste trenutno najbolj doma?

“Mnogo je glasbe in glasbenikov, s katerimi sem in še sodelujem. Tudi to je deloma posledica tržnih razmer, kakot tudi dejstva, da je v Sloveniji izjemno veliko zelo kakovostnih in izvirnih ustvarjalcev. Trenutno aktivno nastopam z Boštjanom Gombačem, Goranom Krmacem, Zoranom Predinom, Jararajo, Rudijem Bučarjem, skupino Baraka, v zadnjih letih je tudi vedno več studijskih snemanj za raznorazne projekte. Ampak ravno letošnje leto je zame nekako prelomno, saj skozi koncertni cikel, ki ga imam čez vse leto na Ljubljanskem gradu, predstavljam svojo trenutno ustvarjalno pot, kot harmonikar, multiinstrumentalist in skladatelj. Do sedaj so za menoj že trije razprodani koncerti, v jeseni me čakata še dva, izšlo bo tudi nekaj albumov. Vedno več se udejstvujem tudi v tujini, tako me že junija čakajo trije tedni gostovanja v Londonu, nato pa še krajša turneja v Indiji ter Šri lanki. Poleti in jeseni pa še koncerti na Hrvaškem, Italiji, Avstriji, Nizozemski.”

> Koliko vaših sodelovanj je tako imenovanih “tezg”, igranja za preživetje?

“Vedno manj. Verjetno je to tudi posledica trenutnih oziroma morda novih ekonomskih razmer ter predvsem moje, že omenjene naravnanosti. Imam privilegij, da lahko živim skoraj izključno od koncertov, ki so mi v osebno zadovoljstvo in ustvarjalno rast. Vedno več časa posvečam tudi avtorstvu, skladanju nove glasbe. Na nedavnem koncertu s pevko Brino sva predstavila 11 novih avtorskih skladb, nastalih v zadnjem mesecu. Zelo uživam v delu za gledališče, tudi glasba za film bi mi bila v velik izziv in veselje ...”

> Harmonike in ljudske glasbe glasbe običajno ne pripisujemo mladim. A se tudi to zlasti zadnje desetletje spreminja. Kdo je vam približal svet ljudske glasbe?

“Pri tem so seveda ključni starši, ki so me zgodaj začeli spoznavati z glasbo, me vpisali v glasbeno šolo. Oče je tudi sam ljubiteljski glasbenik, imam še dva brata in dve sestri, vsak igra vsaj en inštrument. Zadnje čase se več ali manj ukvarjam s tem, kako lahko harmonika še bolj harmonizira, v raznih kombinacijah, čisti akustični izvedbi ali pa ob uporabi efektov, elektronike, računalnika. Je pa res, da sem v časih igranja pri skupini Terrafolk igral kontrabas, klavir in podobno. V srednji šoli sem harmoniko za nekaj let zamenjal za saksofon, saj veste, puberteta in dekleta. Je pa res, da je nekaj iz instrumenta izvabiti osnovne in preproste reči, pri čemer zelo pomaga posluh in občutek, nekaj drugega pa je zares virtuozno in tehnično obvladati instrument. Še vedno se veliko učim in naučim.”

> Nagovarja ljudska glasba tudi “facebook-tweeter-ipad-tablično” generacijo?

“To vprašanje bi se lahko navezalo tudi na pomembno tematiko, kakšen je danes nasploh odnos mladih do glasbe. Ampak, ker imava premalo prostora, naj odgovorim le seveda, uporabljamo vsa večja spletna orodja. Vabljeni, da nas všečkate!” (smeh)

> Ste tudi pobudnik projekta Sounds of Slovenija - Sozvočja Slovenija . Kako je slovenske izvajalce sprejela tujina in v kaki fazi so sozvočja?

“Sozvočja Slovenije - Sounds of Slovenia je večplasten projekt, na eni strani multimedijski projekt, ki združuje skupino več kot 30 ustvarjalcev, ki so že uveljavljeni solisti in člani raznih slovenskih zasedb, po drugi tudi raziskovalni projekt in glasbena zbirka, v kateri jeseni pričakujemo že sedmo izdajo slovenske ljudske glasbe, dve pa se predstavljata tudi na Godibodiju, odprla sta ga namreč v sredo v hostlu Celica Vruja in Dario Marušić s skupino, slednji bo v soboto nastopil tudi v Kopru. Ljudska glasba je pomemben del mojega ustvarjanja, saj menim, da je odmev prostora, ki v sebi nosi raznolikost pokrajine, ljudi, jezika, kulture. In z ljudsko glasbo povezani projekti sporočajo, kako pomembno je spoštovanje te raznolikosti, ne samo v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem in političnem smislu. Kjerkoli sem ali smo do sedaj nastopali v tujini, so naši nastopi vedno poželi zelo dober odziv, naj omenim le nekatere večje nastope, kot so koncerti Sounds of Slovenia Trio v Indiji, nastop 20-članske zasedbe v Shanghaiju v sklopu World Expo, gostovanja v Angliji, Izraelu, Bruslju ...”

> Česa kronično primanjkuje naši glasbeni sceni in česa je veliko, ne da bi se tega zavedali?

“Kronično primanjkuje strokovne javnosti, glasbene kritike, glasbenih nagrad, veliko je hrupa. Preveč je zavisti in premalo zavesti.”

> Za konec še česen, ki ga je zadruga Celinka dobesedno posadila skupaj z izvajalci. Kaj bo prvi glasbeni ČD in zakaj glasbena založba sadi česen?

“To jesen bomo z novo slovensko glasbo širili tudi zdravje. Na izvirnih in vsaj nam nepoznanih nosilcih zvoka: kitah, glavicah, strokih avtohtonega slovenskega česna. Obeta se nam izid prvega ČDja. Izdelali, bolje rečeno, pridelali, ga bomo sami. Glasbeniki in njihove družine, sopotniki, prijatelji. V sklopu projekta Sozvočja Slovenije - Sounds of Slovenia, kjer se družimo in izmenjavamo izkušnje glasbenice in glasbeniki iz različnih slovenskih glasbenih skupin, želimo opozarjati tudi na pomen samooskrbe in pridelave lokalne hrane.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

Janez DovčBojan Stepancic