Rock v kosovski omaki
Najtrdoživejša skupina rajnke Jugoslavije Riblja čorba se je po štirih letih vrnila v Križanke in 35-letnico ustvarjanja praznovala s koncertom, polnim starih uspešnic, novitet, raritet in šal, tudi takih, kakršnih ne pričakujemo v družbi praviloma svobodoljubnega rocka.
Po uvodnem polurnem nastopu goriško-ljubljanskega benda Zaklonišče prepeva, ki je s Samo da prođe demokratija in Hoću da živim napovedal nov album, je na oder prikorakala beograjska peterica, in že se je v rafalu zvrstilo pet eksplozivnih pesmi: Južna Afrika '85 (Ja ću da pevam), Ja ratujem sam, Tu nema boga, nema pravde, Radiću šta god hoću, Uzbuna.
Šele zatem je 60-letni pevec Bora Đorđević pozdravil ne čisto napolnjene Križanke, v katerih se je zbralo več generacij. Precej poslušalcev je pripotovalo s Hrvaškega in od drugod, tudi taki, ki so ponosno razkazovali svoje tetovaže: Čorbine stihe, prepoznavno ribjo kost in podobno.
V dveh urah in štiridesetih minutah se je zvrstilo kar 34 pesmi, ob pričakovanih uspešnicah še koncertne raritete Napolju, Kako je lepo biti glup, Sutra me probudi, Prevara in Alo, ki pa jih je nekoliko skalilo pevčevo branje lastnih, očitno že nekoliko pozabljenih stihov.
Med klasikama Kada padne noć (Upomoć) in Pogledaj dom svoj, anđele je na odru gostoval Ženski pevski zbor Brezovica, a ga je žal preglasilo navdušeno občinstvo, zagreto do te mere, da je Lutko sa naslovne strane zapelo kar samo, brez spremljave muzikantov, ki so tiho prisluhnili svojemu prvemu singlu iz leta 1978.
Med novitetami z 19. albuma Uzbuna! je vžgala zlasti hipnotična Užasno mi nedostaje, marsikomu pa je zabavo skazil pevec, ki je spet zganjal homofobijo in se posmehoval aktualnemu sporazumu med Srbijo in Kosovom.
Hecna reč: Zaklonišče prepeva je ob izteku svojega nastopa v Žitiju Miće Muriquija ekstatično vpilo: “Kosovo republika!”
Cinik bi dejal, da je bil večer uravnotežen.
ANDRAŽ GOMBAČ
