Slikarka melodij in pevka podob

Kadar sva sama je pesem, s katero je simpatična temnolaska pred desetletjem s skupino Olivia začela svojo glasbeno pot. Severa in njen starejši brat Gal Gjurin na slovenski glasbeni sceni že nekaj let veljata za sinonim za dobro glasbo. V sodelovanju z Borutom Činčem pa je pevka nedavno pri Založniški hiši Had izdala ploščo Časovne skice. In prav to je bila iztočnica za naš pogovor.

>Plošča Časovne skice je luč sveta ugledala hitro po izidu Galovega dvojnega albuma Duša in telo. Naključje ali načrtna odločitev?

“Ni načrtno. Obe plošči sta izšli pri Galovi nedolgo nazaj ustanovljeni neodvisni samozaložbi Založniški hiši Had. Kakor ima Gal svoj studio in je zato svobodnejši v raziskovanju zvoka in končnega izdelka in se včasih čas kar sam raztegne, sva tudi z Borutom pri njem v Studiu Činč preživela raztegnjeno število ur, preden sva material ustvarila in sestavila. S Klaro Zalokar, mlado oblikovalko, pa sva ga zadnje mesece 'oblačili in slačili', dokler ni bil gotov.”

>Časovne skice so projekt, pod katerega se podpisujeta oba - vi in Borut Činč. Torej ste po dobrem desetletju dela v glasbi še vedno na poti do svojega prvega samostojnega albuma?

“Da. Časovne skice so plošča, ki je bila nekje nujna, četudi pred prvim res samostojnim albumom. Ustvarila sva glasbo, ki je ambientalna, on na Hammond orglah, jaz na kitari in z vokalom. Je odpeta, vendar je glas bolj v vlogi inštrumenta. Rada rečem, da je ta plošča abstraktne narave - če bi bila slika, bi rekla, da pripovedujejo bolj likovni elementi, barve in odnosi med njimi, poloblike, bolj kakor nekaj prepoznanega. Album 'konkretnih' pesmi pa je zdajšnji oziroma letošnji nujen studijski korak.”

>Kljub temu, da ste še na poti do svojega prvenca, pa ste izdali že nekaj singlov. Imate občutek, da ljudje vaše pesmi hitro vzamejo za svoje - v smislu, da si med poslušanjem mrmrajo besedilo ali melodijo?

“Ne vem. Imam občutek, da je to odvisno od narave pesmi. Kakor da se nič ni zgodilo je bila v tem mescu poslana na radijske postaje. Zdi se mi, da odmeva in da je lepo sprejeta, česar sem seveda zelo vesela.”

>Imate izrazit, močan, karizmatičen vokal. Koliko je vaš vokal izšolan in koliko prepuščen občutku?

“Izšolan od šole zelo malo. Vokalno treniram, a bolj po svoje. Veliko poslušam inštrumente in se trudim biti glasbena z glasom. To me veseli in veseli me, da imam prepoznaven vokal, lasten ton, zvok. Če ti uspe lasten zvok kot kiparju, ustvarjalcu, avtorju ali pozavnistu (v smislu najti nekaj avtentičnega), je to veliko. Istočasno pa si na poti in raziskuješ. Glede znanja pa je tako … Menim, da je najboljše, če ga v boljše ali slabše predisponiranem okolju primeš v lastne roke. Ogromno sem se naučila od brata - prvih akordov na kitaro, odrskega nastopanja in nešteto drugi reči. Galu in njegovim glasbenim kolegom sem se kot vokalistka pridružila ob koncu srednje šole. Lahko rečem, da imam ekstravagantno glasbeno bližnjo okolico. Fant Žiga Rangus, ki je dejaven pod imenom Raane in s skupino Joko Ono, mi je pokazal malo morje različne glasbe in zanimivih podrobnosti glede zvoka nasploh. Ko skupaj poslušaš recimo del pesmi, se pogovarjaš in se istočasno tudi šolaš.”

>Kot vokalistka nosite osrednjo vlogo v zasedbi, s katero ustvarjate.

“Drži. Sicer pa akustično zasedbo, s katero se letos lotevamo plošče in s katero smo tako rekoč ravno dobro začeli, ob meni sestavljajo izjemen kitarist Dejan Lapanja, s katerim tudi sicer redno nastopava v kitarsko-vokalni duetni obliki, ter prekrasna Gašper Peršl na bobnih in Žiga Golob na kontrabasu. Da smo se zbrali v takšni zasedbi, mi veliko pomeni in sem počaščena.”

> Kateri koncerti so vam ljubši - na večjih ali manjših odrih?

“Oboje je lahko nekaj nadposebnega. Manjše kapacitete so bolj osebne, sicer pa z res velikimi prostori, z več tisoč ljudmi, zaenkrat še nimam izkušenj. Nedavno smo z zgoraj našteto ekipo nastopili v ljubljanskem SiTi Teatru in bili več kot veseli lepega odziva. Dvorana je zelo prijetna, s prijetno akustiko in veselim se ponovitve v srednjeročni prihodnosti.”

>Promocijo albuma Časovne skice boste izvedli poleti, s koncerti na posebej izbranih prizoriščih.

“Da. Z Borutom sva v akciji in razmišljava o lokacijah, večinoma gradovih, kjer bi nastopila. Gre za projekt, približno pet koncertov izvajanja Časovnih skic v živo.”

>Označili so vas kot pevko, ki slika melodije, in slikarko, ki poje podobe. V javnosti ste sicer bolj prepoznavni kot pevka, vendar pa - kako je z likovnim ustvarjanjem? Se tudi na tem področju pripravlja kakšen album vašega dela - v smislu razstave seveda?

“Za razstavo lahko z gotovostjo povem, da je še ne bo kmalu. Tisto, kar pa že nekaj let stoji na mestu, orisano s prispodobo - v tretji gradbeni fazi, je likovni priročnik, poln idej in likovnih nalog, kot sta slikanje svežih vonjev in okusov. To so likovno-pedagoške teme iz diplome, ki jih imam v glavi že kar nekaj let in jih želim dokončati.”

>Kateri motivi so vam najljubši pri likovnem ustvarjanju? In katere tehnike?

“Če odgovarjam kot odjemalec likovne umetnosti, me pritegnejo motivi iz navadnega življenja, na primer iz realizma, impresionizma. Dekorativni motivi, konec stoletja, art nouveau ... Fascinantno mi je na primer delo Ivana Vurnika. Glede tehnik pa ne vem … Nasploh so mi zanimive - od risbe do performansa. Vse mi je iz vidika načina zanimivo, torej kako se česa lotiti in s čim.”

>Nedavno smo se za TV okno pogovarjali z vašim bratom, Galom Gjurinom. Potrdil je, da med vama vlada lep, harmoničen odnos in da nekako v tandemu uspešno ustvarjata glasbo. Kaj vam pomeni, da imate ob sebi umetnika izjemnega kova, kot je Gal? V kolikšni meri je njegova prisotnost pripomogla k vašemu umetniškemu ustvarjanju?

“Kadar sva sama, Ledena, Kjer je toplo, Spet je večer, Brez sramu in brez strahu ... Vse te pesmi je napisal v celoti, glasbo in besedila. In to so pesmi, ki jih še danes pojem. In verjetno se nekje kdaj mrmrajo. S tako vsebino se moja zgodba nekje kaže kot glasbeno umetniško suverena. Veliko mi pomeni, da sva prijatelja in da ustvarjava skupaj. Privoščim mu, da si zna zložiti pesem, jo odpoje, odigra in še zmasterizira. Luksuzno.”

>Kako se pri delu dopolnjujeta? Kaj v ta glasbeni tandem dajete vi in kaj on? Kako usklajujeta ideje, iščeta poti …?

“Še posebej luštno sva se ujela ob zadnjem ustvarjanju pri pesmi Kakor da se nič ni zgodilo. Luštno sploh zame, saj sem vedno močnejša v harmonijah, melodijah. Glasbe za to pesem sva se lotila skupaj, besedilo pa je Galovo.”

>Galu se boste na odru pridružili tudi na velikem koncertu v Cankarjevem domu, ki bo 15. aprila.

“Vsekakor. Veselim se aprila in veselim se tega dne. Pričakujem, da bo dirigent Marjan Grdadolnik poskakoval in mahal, kot zna samo on. In pričakujem, da bo simpatičen orkester Cantabile zvenel kot zvončki. Galove pesmi so v osnovi večinoma simfonične, zato je orkester njihov organizem. Gal pripravlja aranžmaje za goste. Ena mojih, ki jih bom zapela, bo Kadar sva sama. Pričakujem pester, umetniško dovršen glasbeni večer in se zares že veselim, da bom ta dan del nečesa lepega.”

MOJCA ZEMLJARIČ

Iva Novak

Severa GjurinIva Novak