Spomini gradijo človeka

S tem se je začela tudi njihova koncertna turneja po domačih odrih, ki pa se bo najverjetneje nadaljevala še čez mejo. Na album z alter rock zvrstjo glasbe so člani novonastale skupine uvrstili enajst skladb z angleškimi besedili, ki opisujejo različna rušilna in osvobajajoča čustva ter aktualna dejstva današnjega časa. Že lani poleti pa so izdali svoj prvi videospot za skladbo March of The Finest v režiji Vena Jemeršiča. V živo jih lahko prisluhnete 9. marca v Cerknem Pr'Gabrijelu, 11. aprila v Ljubljani v Orto baru in 13. aprila v Mariboru (MC Pekarna).

>V skupini Werefox ste združeni že prekaljeni glasbeni navdušenci z različnih vetrov in zasedb. Kaj je botrovalo k vašemu združenju in kakšna energija ter filozofija vladata v skupini?

David: “Naši združitvi so prvotno seveda botrovale ugodne okoliščine (smeh). Naj izpostavim močan skupni interes in voljo do ustvarjanja. Energija je zelo pozitivna, kar se sliši tudi v naših komadih, na splošno pa v naši konstelaciji vlada filozofija pridnega dela.”

Melee: “Tako je, vladata filozofija pridnega dela in spoštovanje drug drugega. Damo si prostor za dihanje, vsak je na svojem instrumentu svoboden, edini šef je pesem sama.”

Sašo: “Vsi pa se tudi poznamo že kar nekaj časa.”

Manuel: “ … in ker se poznamo že kar nekaj časa, je bilo toliko lažje prepoznati drug drugega in prebrati energijo, ki je zanetila naš ustvarjalni moment.”

>Kdaj in kako pa se je zgodil vaš ustvarjalni moment?

David: “Zelo preprosto. Potrditev Werefox ustvarjalnega momenta se je zgodila na prvih skupnih vajah. Prvi kreativni brainstorming oziroma jam nam je ukazal, da delamo skupaj.”

Sašo: “Točno. Sicer sva z Melee imela že neke nastavke od prej, ko sva začela ustanavljati band. Služili so nam kot nekakšna odskočna deska, ko sta se skupini pridružila še David in Manuel. Ugotovili smo, da imamo dobro kemijo, da ima vse skupaj nek energični naboj in moč ter da uživamo delati skupaj.”

>Vaš prvenec ste poimenovali I Am Memory. Se tudi sami počutite kdaj (le) kot spomin nečesa?

David: “I Am Memory ima ravno nasprotno konotacijo kot le spomin. Pravilno je - kaj je tako vredno, da se ohrani kot spomin. Vedno se počutimo tako, da želimo čim več trenutkov svojega obstoja zapisati v spomin, v svoj ali v spomin bližnjih. O tem govori tudi naš prvenec.” Melee: “Ja, govori o globini vtisov, ki se dejansko (in o tem odloča neusmiljeni test časa) prelevijo v spomine. Samo najmočnejši postanejo spomini, ostalo se razprši. Mi vsekakor želimo postati Spomin.”

Sašo: “Spomin je eden od osnovnih elementov, ki gradijo človeka. Brez spomina nimamo lastne identitete.”

Manuel: “Točno to. Najmočnejši spomin, lastna identiteta, trenutki svojega obstoja - vse to se je zame zgostilo v trenutku izida albuma. To bo definitivno moj (in naš) Spomin!”

> Kateri so bili osrednji viri navdiha za besedila in glasbo na vaši prvi plošči?

Melee: “Virov je neskončno mnogo. Sploh za besedila. Od na videz nepomembnih drobcev iz vsakdanjega življenja, ki so bili povod za nepričakovane uvide v bistvo stvari, do res velikih dogodkov, ki presegajo raven osebnega. Predvsem nam gre za demonstracijo enakovrednosti obojega. Ena od neposrednih inspiracij je bil lani preminuli pisatelj Harry Crews (z njim je povezana pesem The Redneck Genius Story), pa seveda knjiga, ki je botrovala našemu imenu (The Sacred Book of the Werewolf). Tudi filmi so konstantna inspiracija in ogromno glasbe.”

Sašo: “Glasbenih vplivov je res ogromno. Poslušamo glasbo iz vseh možnih vetrov, ne bojimo se spoznavati nekaj novega. Tako da je na nas vplivalo vse od kraut rocka, etiopskega jazza, filmske glasbe, avantgardnega minimalizma, pa do hiphopa in noise-a.”

> Kako se boste na vaši glasbeni poti trudili čim bolj ostati v spominu domače publike?

David: “Poudaril bi, da publike ne ločimo na domačo in tujo. Občinstvo so tisti ljudje, ki so se odločili, da nam je vredno prisluhniti. Najbolj pa k temu lahko prispevamo, če se pokažemo takšni, kot smo v resnici, in ko iskreno ustvarjamo.”

Manuel: “Iskreni smo v tem, kar počnemo, in to je največ, kar lahko ponudimo.”

> Slovenščina vas tudi tokrat ni prepričala in ostajate zvesti angleškemu jeziku. Kateri je glavni vzrok za to?

Melee: “Besedila pišem jaz in od nekdaj jih pišem v angleščini, ker mi je ta jezik najbližji oziroma najnaravnejši v povezavi z zvrstjo glasbe, ki jo ustvarjamo. Odraščala sem večjezično, zato imam že od nekdaj nekako razdeljena področja življenja med jeziki, ki jih govorim. In glasba je zame pač povezana z angleščino.”

>Udarni kitarski ritmi so vaš adut. S čim boste še skušali zadovoljiti vse bolj zahtevno slovensko rock publiko?

David: “Vedno se trudimo, da je udarna celota. Seveda naša glasba temelji na kitarah in zato so tudi najbolj očitne. Bom pa opomnil, da če bi bila slovenska publika dejansko zahtevna, potem marsikateri rock band ne bi smel priti na površje (smeh).”

Manuel: “Udarnost kot izraz osebnostne drže - to je naša celota in to je tisto, kar zadovolji rock publiko.”

>Udaren pa sta tudi vaš imidž in pojavnost na odru. Kaj skušate posredovati publiki pod odrom, ki vam očitno 'je iz roke'?

David: “V prvi vrsti niti ne skušamo posredovati česa posebnega. Če že kaj, potem želimo pred oder posredovati svojo energijo. Vsi pa delimo močno skupno mnenje o svobodni misli in o tem, da gojiš zvestobo do sebe. Z odrskim imidžem in scenografijo pa želimo ustvariti svojo majhno pravljico in jo narediti vidno.”

Melee: “Menim, da je naša odrska podoba (vključno s scenografijo, za katero sta odgovorni dve zelo talentirani in inspirirani gospodični, Manca Švara in Sanja Halb, ki sta tako rekoč prelili design ovitka albuma, pod katerega se je podpisal še en zelo talentiran član naše I Am Memory ekipe, Zoran Pungerčar, na oder) logična dopolnitev glasbe z vizualijami. Naša glasba kreira svoj svet, ki ga vizualna podoba dodatno oživi. Mi smo v njem doma in to po moje prepriča tudi občinstvo pred odrom.”

>Se vam obetajo nastopi v tujini?

David: “Vsekakor! Odkar imamo pripravljen album, zelo intenzivno delamo na bookingu v tujini. Seveda bomo najprej zajeli sosede, torej Hrvaško, Italijo, Avstrijo, zelo verjetno tudi Srbijo in Madžarsko. Konec leta pa si obetamo tudi kakšno Nemčijo in mogoče Veliko Britanijo.”

>Menite, da je v tujini položaj vaše udarne zvrsti boljši in obstaja zato posledično tudi več poslušalcev tovrstne glasbe kot pri nas?

David: “Udarna ali neudarna, zvrst sama je zelo relativna. Določi jo poslušalec in njegovi občutki. Po svetu imajo poslušalci različne okuse. V Sloveniji je že po demografiji veliko manj poslušalcev in zato seveda tudi manj poslušalcev naše glasbe. Menimo pa, da položaj ni nič boljši ali slabši, le število poslušalcev se od države do države spreminja. Dajte nam še malo časa pa vas bomo okužili (smeh).”

Sašo: “Včasih se mi zdi, da smo pri nas, vsaj kar se glede mainstream medijev tiče, kar precej nazaj v primerjavi z Zahodom. Pri nas se mediji oklepajo nekih vzorcev, ki so prisotni že nekaj desetletij, z minimalnimi prenovami - sam koncept je še vedno enak. Pogrevanje stare juhe v smislu 'tega pa ljudje pri nas že ne bodo hoteli poslušati ... to je premalo plesno, spevno, preveč zahtevno ...'. Pomembno je, da se neha podcenjevati poslušalce/bralce in jim pustiti, da se sami odločijo, kaj jim je všeč in kaj ne.”

>Kako ocenjujete položaj rock scene pri nas in koliko lokacij je še ostalo zvestih tej glasbeni zvrsti?

David: “V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih prevladalo močno zatišje. Scena je na pol mrtva, opažam pa, da je malo glasbenikov pripravljenih veliko narediti za uveljavitev. Sama glasbena zvrst tukaj ni niti toliko pomembna, predvsem gre za premalo entuziazma pri ustvarjalcih. Na srečo pa se je po Sloveniji ohranilo nekaj trdovratnih biserov, ki še vedno pridno organizirajo rock koncerte in ne popustijo, s tem pa dajejo veliko vzpodbudo vsem, ki ustvarjajo v njihovi bližini.”

Ana Cukijati