Sprehod po izboru filmov Liffa

Ko ogled postane svečan, zavzet in včasih malce obsedeno zaljubljen. Čas Liffa 114 filmov.

Med tolikimi naslovi, ki jih festival ponuja, je tiste najbolj vredne ogleda vedno težko izbrati. Gledalska kondicija je kočljiva stvar, odvisna od mnogih dejavnikov. Ena od možnosti je preprosto gledati, kar se dobrega pač da videti - ne glede na to, ali gre za predpremiero ali film, izvožen v katero drugo sekcijo. Tale spisek ne omenja najbolj znanih imen kvalitetnega filma. Kaj boste torej storili, ko ste že videli ali obkrožili najbolj ljubljene med Pedrom Almodovarjem, Davidom Cronenbergom, Woodyjem Allenom, Jeanom Pierrom Dardennom, Nannijem Morettijem, Akijem Kaurismakijem, Aleksandrom Sokurovom ter Larsom von Trierjem?

1. Živeti v pozabi (Living in Oblivion). Film o scenah na snemanju filma. Ko režiser Tom DiCillo napiše, da svoj film vidi kot neke vrste kombinacijo med filmi bratov Marx in Kafko, lahko le še kupite vstopnico.

2. Zrcalo (Ayneh) perzijskega režiserja Jafarja Panahija sledi dekletu, ki zbeži vlogi, ki naj bi jo igrala v filmu, ekipa pa jo v velikem Teheranu skuša najti. Morda bo simbolika preveč naivno očitna, a že slutnja približevanju meditacijskega filma à la Abbas Kiarostami daje upanje.

3. Zaklonišče (Take Shelter) Jeffa Nicholsa pripoveduje o nočnih morah navadnega človeka. Film je povzročil relativno dober odziv po pravih internetnih navezah, igra Jessica Chastain, ki ste jo prav pred kratkim videli v filmu Drevo življenja (Tree of Life).

4. Vampirji (Vampires). Navadna družina ... z ostrimi zobmi in TV-ekipa, ki želi posneti njihovo življenje kot del resničnostne serije. Film Vincenta Lannooja - Kaj so vampirji v resnici? - je prav tako povzročil precejšnje brnenje po internetu.

5. Tukaj si (You are Here). Borgesovska fantazija s ščepcem beckettovskega absurda pripoveduje o mnoštvu svetov in njihovi nepredvidljivi poti. Ogled tega filma je malce tvegan - morda je defragmentacija sveta iz opisa nazadnje le izgovor za nizanje slik po toku zavesti, a morda je kaj več. Režiser Daniel Cockburn.

6. Tiranozaver (Tyrannosaurus). Film je sicer dobil nagrado na Sundanceu, a predvsem je pomembno to, da gre še za eno iz relativno pravih ust hvaljeno delo. Režiser je Paddy Considine, igra Peter Mullan.

7. Sramota (Shame) je nekakšen Poslednji tango v Parizu (Last Tango in Paris) za to tisočletje. Zadostuje? Režiser je Steve McQueen.

8. Sposojeni spomini (The Slow Bussines of Going) se zdi, v neke vrste ZF-paketu časti film preteklosti in se obenem ne boji prihodnosti. Vsakemu ZF-ljubitelju se zgodba o posnetkih, ki jih lahko uporabniki podoživljajo, zdi znana (in morda Phillip K. Dickovska), a da je film Athine Rachel Tsangari dobil nagrado za pripovednost, zveni ohrabrujoče.

9. Sol življenja (Gianni e le donne), avtobiografski scenarij avtorja Gommore, Giannija Di Gregorie. Trpka italijanska komedija o staranju. Ja.

10. Policija (Polisse) je film o borbi policistov za svoje delo - enota za zaščito otrok - proti birokraciji. Cannska nagrada žirije za film Maiwenn Le Besco.

11. Pogovoriti se moramo o Kevinu (We Need to Talk About Kevin). Imam samo dve besedi - Tilda Swinton.

12. Orkester (Orkestar). Pjer Žalica je zanesljiv režiser in Plavi Orkestar je bend tudi moje mladosti.

13. Lovec na trole (Trolljegeren). Andre Ovredal je režiral lažnivi dokumentarec o študentih, naključnih lovcih na trole. Šaljiva skandinavska polgrozljivka je prav tako bila deležna veliko čveka na internetu.

14. Gostoljubje (Kantai). Satirična drama o izrabljanju gostoljubja zveni kot zanimiva komična zmes in na žalost je eden redkih azijskih filmov letošnjega Liffa. Režiser Koji Fukada.

15. Guma (Rubber). Veliko brnenja na internetu za film o Robertu, ubijalski gumi. Režija Quentin Dupieux.

16. Bilo je nekoč v Anatoliji (Bir zamanlar Anadolu'da). Road movie, kriminalka, khm, khm, še kaj, predvsem pa hvaljeni film Turka Nuri Bilge Ceylana.

Samo kot omemba: letos je Liffe resnično zelo posvečen Evropi, morda malce bolj severu, mrazu - kljub temu, da imajo svoje mesto na festivalu grški filmi. Druga značilnost: veliko grozljivke, ki se na tak ali drugačen način s pojmom tega žanra poigravajo. Serija starih filmov Davida Cronenberga je zakladnica.

PETER ZUPANC

Peter Mullan