Superman ponovno leti
Nobenega dvoma ni, da je Superman ameriška ikona, ki je vedno znova privlačna za filme. Redkemu neinformiranemu ga lahko opišete na mnogo različnih načinov, a v osnovi stvari stojijo takole.
Gre za možakarja z drugega planeta, ki se zdi neroden, a v resnici premore popolno moč pravičnega razsojanja - torej tudi moč takojšnjega pravilnega prepoznavanja vsakršnih izhodiščnih okoliščin - in izjemno fizično moč. V običajnem življenju nosi očala in piše zgodbe, v nuji pa se preobleče v cirkuške oprave, leti po zraku ter rešuje posameznike ali svet. Ni povsem jasno, zakaj, glede na svojo odlično kondicijo, ne leti ves čas, ter na kak način loči pomembnejše primere od tistih manj pomembnih.
Superman, kreacija dveh mladincev, Jerryja Siegla in Joeja Shusterja, je bil rojen leta 1933. Mnenja o navdihih za njegov nastanek ter točno tak izgled so deljena. Prav gotovo je temeljil na obilici predhodnih šund zgodb. Povsem prvi Superman izpod prstov istega kreativnega para je bil plešasti zločinec, ki je želel zavladati svetu. Superman je torej preoblikovanje nečesa, kar je vsaj postajalo popularno. Po mnenju nekaterih komentatorjev naj bi k navdihu pripomogla smrt Sieglovega očeta. Drugi veliko govorijo o pisanju kot “načinu uresničevanja želje po dekletu” - Siegel je menda ustvaril Lois Lane, Supermanovo prijateljico, po liku Joanne Carter, s katero se je kasneje poročil.
Veliko o poteku ustvarjanja pove knjiga Amazing Adventures of Kavalier & Clay izpod peresa Michaela Chabona, izjemna literarna dogodivščina o zlati dobi stripa, njenih vzrokih ter posledicah.
Glede na popularnost lika ni niti najmanj nenavadno, da se je kmalu preselil v druge medije. Leta 1941 se je prvič pojavil v filmski verziji - v seriji risank. Leta 1948 je Kirk Alyn postal prvi igralec, ki je Supermana upodobil v igranem filmu. A največji vizualni vpliv - tudi za razumevanje drugih superherojev - premore film iz leta 1978, preprosto naslovljen Superman. Režiser je bil Richard Donner, nikoli pozabljeni igralec pa Christopher Reeve. Temu filmu so sledila še tri nadaljevanja, pri čemer je drugi del še požel relativen uspeh, tretji in četrti pa sta tonila vedno globje v pekel kvantitete. Leta 1987 je bil Superman kot film izžet in onemogel, ovit v verige iz kriptonita, njemu najnevarnejše snovi.
Želja po ponovni obuditvi ikone nikoli ni povsem ugasnila, a vizualizacija, ki je ponovno prižgala širši interes gledalcev, je svoj trenutek našla na televiziji. V obliki TV-serije Smallville, kjer si je plašč odraščajočega Supermana nadel Tom Welling. Pisalo se je leto 2001.
Leta 2006 je možakar, znan po bolj premišljeni obuditvi stripovskih avantur, režiser Bryan Singer, poklonil veliki S na jeklenih prsih igralcu Brandonu Routhu -in z njim posnel film Superman Returns, film, ki je na mnogo načinov poklon tistemu iz leta 1978. Splavitev je bila bolj neuspešna kot uspešna.
Mož iz jekla (Man of Steel) prihaja v kinematografe v sredini meseca junija in ima pedigre, kot se šika. Producent je Christopher Nolan, možakar, ki je vzpostavil za mnoge osrednjo filmsko različico Batmana, režiser pa Zack Snyder, ki ga poznamo po grafično nasilnih uspešnicah, kot je 300, ali po delu Prikriti udarec - beg pred resničnostjo (Sucker Punch). (Prepoznamo ga tudi po zaljubljenosti v uporabo slow motiona med akcijskimi scenami.) Njegov Superman bo Henry Cavill. Zgodba? Podobna tisti iz drugega filma Richarda Donnerja - Supermanov nasprotnik bo General Zod, ubežnik z istega planeta, Kriptona. Toda predvsem je tale poslednji film, ki prihaja v kinematografe 20. junija, “novi začetek”; priča boste modernizirani upodobitvi rojstva Supermana, od bega s Kriptona naprej, gotovo posneti z najbolj mišičastimi posebnimi efekti, kar jih je možno najti.
Superman ponovno leti. Pomagali mu bodo še Kevin Costner, Russel Crowe, Amy Adams, Michael Shannon, Diane Lane, Laurence Fishburne.
PETER ZUPANC