Ustvarili so svoj stil in svojo identiteto

Prvič je opozorila nase z zmagovito skladbo Lino in se potem včasih bolj, včasih malo manj pojavljala na slovenski glasbeni sceni. V tem času je skupina izdala kar devet albumov z zanimivimi naslovi (Ugrizni me, če upaš, V vročici noči, V poznih nočnih urah, Vse najboljše, Ecstacy, Nepremagljivi, Urbana avantura, D.O.N.S., Depandansa), dvakrat zmagala na festivalu Melodije morja in sonca s skladbami Za vedno moj in Sive ceste, se večkrat potegovala za Pesem evrovizije na EMI, ob tem posnela tudi štiri videospote ter zabeležila preko 400 samostojnih koncertov. V zgodovini Pande so se zvrstile kar štiri različne pevke (Suzana Jeklic, Suzana Webole, Katja Obleščak, Saša Danilov), ki so vsaka po svoje navduševale publiko, velik motiv za poslušalce pa so tudi glasbene mojstrovine ostalih članov Andreja Pompeta (klaviature), Vlada Pirca (bas), Sama Pirca (kitara), Damjana Muleja (bobni) ter Vanje Vogrinčiča (tolkala). Poklepetali smo s klaviaturistom in večinskim avtorjem Andrejem.

>Ob vaši 25-letnici ste pripravili slavje v velikem slogu. Kako se je odvilo in katere goste ste povabili?

“Res je, naše praznovanje z velikim koncertom v Kinu Šiška je bilo skorajda popolno. Izjemno vzdušje, naša najljubša publika in gostje, ki so naredili koncert mnogodimenzionalen. Povabili smo predvsem tiste, s katerimi že od nekdaj čutimo, da smo si blizu, da nekako sodijo v naš urbani pop-jazz-rock, ki smo ga v Sloveniji med prvimi zastavili in ga razvijamo še danes. Omeniti moram prav vse: Lara Baruca, Katja Koren, Darja Švajger, Karin Zemljič, Hamo Šalehar in Trkaj kot »zunanji« vokalni gostje ter dve naši vokalni Pandovki, Suzana Jeklic in Katja Obleščak. Da je bil koncert popoln, so poskrbeli še Marko Hatlak na harmoniki ter pihalno-trobilna sekcija Tjaša Perigoj na saksofonu ter Matjaž Kajzer s trobento.”

>Na vaši spletni strani je zapisano “Že 25 let kraljujejo v senci domačega glasbenega prizorišča”. Zakaj v senci in zakaj ste se vmes nekajkrat umaknili iz aktivnega glasbenega ustvarjanja?

“To so ugotovili drugi, ki so nas po dolgem času odkrili ali pa ponovno odkrili. Biti v senci dandanes pomeni ne biti v vsakem tabloidu, ne upoštevati mainstreamov, biti osredotočen zgolj na glasbo, kar je že od nekdaj bistvo Pande in njenega ustvarjanja. Prava umetniška vrednost česarkoli se pokaže in izkaže šele po določenem času. Panda smo z našo zaokroženo dobo ustvarjanja ustvarili svoj mainstream, svoj stil, svojo identiteto. Glede naših umikov pa je vzrok bil več ali manj vedno enak. Vokalna solistka, ki je iz različnih razlogov prenehala aktivno peti ali biti z nami. Vedno je potrebno potem iti skozi neko novo inkubacijo in se zliti z novim frontmanom. Smo pa dvakrat imeli pavzo tudi zaradi kakšnega člana, ki je šel v tujino za kakšno leto. Kakorkoli, pravijo, da so pavze dobrodošle, da se na novo napolnijo baterije in če je zraven še fluid ustvarjanja in skupne ideje o bendu, ki kreira svoje vesolje, potem je nekako samo po sebi umevno, da smo se prebili časovno tako daleč.”

>V tem času ste resda zamenjali kar štiri pevke. Bi tudi to lahko pomenilo, da so spremembe dobrodošle?

“Lahko je govoriti za nazaj, na nek način da. Ne vem, kako bi bilo, če bi bili še vedno v isti sestavi tudi danes. Ampak, če bi recimo skupina Rolling Stones zamenjala štiri pevce, potem verjetno ne bi bili več Rolling Stonesi. Pri njih je ikona pevca temelj vsega. Pri Pandi pa se je izkazalo, da sta temelj glasba in njej kompatibilna besedila ter da vsaka nova pevka prinese novo dodano vrednost in tako obeleži določeno ustvarjalno obdobje. Zanimivo je, da marsikdo komentira spremembe pevk z vprašanjem, ki se že kar ponavlja: 'Kako vam uspe vedno najti takšno pevko, ki je podobna prejšnji?'. Večina naših skladb zveni dobro z vsako novo pevko, ne nazadnje je to dokazal tudi naš jubilejni koncert, kjer je bilo zunanjih vokalistov mnogo več, kot smo imeli sprememb na glavnem vokalu.”

>Ampak vseeno pa je vsaka posebej pustila svoj pečat tako vaši glasbi, besedilom kot vaši prepoznavnosti, kajne?

“Absolutno in brez kančka dvoma. Vsaka zase so bile močne karakterne osebnosti z zelo značilnim načinom interpretacije, da o glasovih sploh ne govorim. Če je bil glas prve Suzane žameten in božajoč, jer bil od druge Suzane liričen in svetel kot sonce. Če je bil glas Katje energičen in senzualen, je bil Sašin prepričljivo jasen in optimistično razsežen. Vsaka je dodala sebe in soustvarila Pando. In nobena ni skušala biti kot neka znana mainstream pevka, ampak je gradila na svojem jazu. Panda se nikoli ni marala spogledovati z aktualnimi trendi, zakaj le, če lahko ustvarjamo sami svoje.”

>In kako ustvarjate svoje trende, na kakšen način?

“Najprej je bila ideja o bendu, ki je izhajala iz mene in Suzane Jeklic, naše prve pevke. Jaz sem pisal glasbo, ona je pela in pisala besedila. Zbrala sva prve glasbenike. Sprva je bilo vse bolj na meni, ki sem imel že pretekle izkušnje z legendarno skupino Predmestje. Prinesel sem na vajo kakšno skladbo in začeli smo igrati. Že takrat se mi je zdela najboljša metoda ustvarjanja karakterja skupine tako, da je vsak glasbenik in pevec sam priredil svoj inštrument oz. glas v skladbi skladno s svojo zamislijo, kako naj bi se vanjo vklopil. Ta način je Pandina stalnica in dokazali smo, da je to najboljši način, ki pa ima eno samo slabost. Pobere precej več časa, kot pa če bi recimo prinesel glasbenikom izdelane aranžmaje in jih prosil, da pač zaigrajo, kar sem jim napisal.”

>Kdo je pri vas odgovoren za glasbo, kdo za besedila?

“Večina glasbe je moje delo, določen del je prispeval kitarist Samo Pirc, nekaj sva napisala tudi skupaj. Z besedili se lahko največ pohvaliva Suzana Jeklic ter jaz. Nekaj osamljenih primerov sodelovanja je tudi z drugimi, recimo Igor Povše, Tomaž Letnar ali pa izpod peresa drugih pevk, Suzane Webole ter Katje Obleščak. Na poti, da bo prispevala besedilo, je bila tudi naša, zdaj že bivša pevka, Saša, a smo se z njo žal razšli nekaj tednov pred koncertom ob 25-letnici.”

>Kaj je vaša osrednja inspiracija pri pisanju in komponiranju?

“Glede inspiracije pa je težko odgovoriti. Vem samo, da nas nekaj žene, nekaj skupnega, verjetno je to pretakanje energije, želja po vedno novem, neznanem. Sam zase lahko rečem le to, da me vedno navdihuje kaj drugega in konkretnih povezav med čustvi v neki moji skladbi in dogodkom, ki me je inspiriralo, ne morem odkriti. Včasih bolečina rodi prav nasprotno - optimizem in veselje.”

>Kot največjo glasbeno uspešnico Pande bi mnogi izbrali Sive ceste, po kateri ste tudi prepoznavni in s katero ste zmagali ne enem od festivalov MMS. Kaj vam je takrat prinesla zmaga in kako na tovrstne festivale gledate danes?

“Sive ceste so naša t. i. komercialna plat, ki pa je bila ena tistih svetlih točk v naši zgodovini, ki nas je pomagala zasidrati v srca ljudi. V vsem svojem času smo se zavedali, da moramo biti prisotni na takšen ali drugačen način, tako smo izbrali tudi MMS in EMO kot pojavne točke, kjer smo lahko pokazali, da je tudi bolj spevna glasba lahko visokokakovostna in trajna. Če pogledam na spisek naših najbolj predvajanih skladb, se na njem, poleg Sivih cest, pojavijo še Nepremagljivi, Daleč stran, Tok tok, Včasih, Nemirna leta, Tvoj svet, Vzemi me in še nekatere. Razen prvih dveh so bile vse izvedene na omenjenih festivalih. Zmaga vedno prinese polet, vero, da to, kar delaš, delaš dobro. Tako EMA kot MMS sta v zadnjih letih spremenila svoj koncept in se v njih nekako ne najdemo.”

> In kaj čaka Pando v naslednjih mesecih: novi projekti, singli, album? Tudi iskanje nove pevke?

“Naslednji meseci bodo pisani in burni. Na eni strani je bil ob 25-letnici izdan poseben album z naslovom Šepetanja. Gre za Pandine uspešnice, ki so izvedene in odpete v izvedbi drugih interpretov. Od glasbenikov na projektu sodelujem od Pande samo jaz ter Pandina prva pevka Suzana Jeklic, vse skladbe je prearanžiral Klemen Kotar, sicer Pandin stalni saksofonist. Ritmično sekcijo sta sestavljala bobnar Jure ter basist Anže, med pevci pa so se izkazali s svojimi doživetimi interpretacijami Darja Švajger, Nuša Derenda, Katja Koren, Ana Bezjak, Kristina Oberžan, Hamo Šalehar, Nina Rotner in Lara B. Del tega smo promovirali na našem koncertu v Kinu Šiška. Pred nami je še nekaj dogovorjenih nastopov, kjer nas rešuje naša nekdanja pevka Katja Obleščak. Vsekakor pa se začne iskanje novega vokala, kar pomeni precej negotovo obdobje in težko napovem, kdaj se pojavimo v živo v novi sestavi. Sedaj je pomembno, da se naš zadnji singel Morda v polnosti usidra v ušesa poslušalcev, kot sta se nedavna Ljubimec brez imena in Kakšno sonce, kakšen dan. V studiu pa že čaka nova skladba za naš novi vokal. Pozivamo pevke, ki se čutijo in vidijo v Pandi, da se nam javijo na naš e-naslov skupina.panda@gmail.com.”

ANA CUKIJATI

Panda s prijatelji v Kinu Šiška