Uživamo v tem, kar počnemo

> Skupno so izdali že 6 albumov, se večkrat predstavili na različnih festivalih in bili nagrajeni s strani občinstva, trenutno pa na radijskih postajah navdušujejo z novo skladbo Dan brez tebe, ki je te dni dobila tudi vizualno podobo. Klepetali smo skoraj s celotno štiričlansko skupino, ki vztrajno stremi k svojim jasnim ciljem.

>Kateri zmagi ste pravzaprav šli naproti, ko ste si nadeli ime Victory?

Miki: “Tujini. To ime smo si izbrali zato, ker smo potrebovali mednarodno ime. Prej smo bili skupina Šarm, v Evropi pa to ime ne bi bilo ravno razumljivo. Tako smo leta 1987 na otoku Rabu na Hrvaškem postali Victory.”

Robi: “Tri mesece smo nato igrali na Finskem, po tem pa v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji … Evropske agencije so skrbele za naše nastope in turneje. Preigravali smo tuje hite, kar počnemo še danes.”

Miki: “In zelo radi to počnemo. Nimamo niti veliko konkurence, ker bi vsi glasbeniki želeli povedati nekaj svojega. Mi pa poleg svojim komadov preigravamo tudi tujo glasbo, uživamo v tem, zato smo tudi širši v repertoarju, igramo reggae, stari rock, najbolj moderne elektronske ritme …”

>Kako pa izberete, kaj uvrstiti v vaš repertoar?

Miki: “To kar se v tistem trenutku vrti ne glede na moški ali ženski vokal.”

Robi: “Pozorni pa smo predvsem na odziv publike, ki nam da jasno vedeti, ali je naš izbor pravi ali ne. Slednji se vedno spreminja od nastopa do nastopa.”

Miki: Drugače bi nam bilo dolgočasno. Nismo kot nekateri naši bandi, ki imajo isto 'play' listo vse leto …”

Robi: “Sicer pa smo imeli veliko tujih avtorjev naših komadov, s katerimi smo nato skupaj ustvarili končne izdelke. In še vedno delujemo na podoben način. Naša prednost in problem sta ta, da smo zelo široki, kar se glasbe tiče. Igramo vse živo, od zimzelenih melodij, polk, valčkov, do house glasbe, popa, starega rocka.”

Boštjan: “Čiste glasbe brez premorov imamo pripravljene za približno osem ur repertoarja.”

> Ko ste se odločili za odhod v tujino, ste bili v resnici zelo mladi …

Miki: “Res je, ko smo igrali na Finskem, sem kot najstarejši v skupini imel 21 let, igrali pa smo v klubu, kjer je bil dovoljen vstop le starejšim od 24 let.” (smeh)

>Se vaši starši nad tem niso nič pritoževali?

Robi: “Še sedaj se sprašujemo, kako so nam lahko dovolili.”

Miki: “Nismo imeli ne šoferjev ne drugih pomagačev. Vse smo sami 'porihtali', tudi instrumente in ozvočenje.”

> Pa tudi zaslužek je bil verjetno kar opazen, kajne?

Miki: “Res je, jedli in pili smo ves čas.” (smeh)

Robi: “Bistveno je bilo to, da smo se med sabo zelo dobro razumeli, kar nam je bilo pomembneje od česarkoli drugega in od tod smo gradili vse ostalo.”

>Kdaj in zakaj ste se potem “vrnili” v Slovenijo?

Boštjan: “Leta 1994.”

Miki: “V tujini so se plesišča zapirala, zmanjšalo se nam je število koncertov, saj smo v najboljših časih imeli kar 7 nastopov v tednu, pa tudi DJ-i so bili cenejši kot skupina.”

* In v vsem tem času si niste vzeli niti meseca dni premora?

Miki: “Tako je. Stalno igramo in to v živo na internih zabavah, maturantskih plesih, porokah ... Smisel vsega je, da imamo radi glasbo in da radi igramo. Ker če ne bi bilo tako, ne bi toliko igrali in če bi želeli biti zvezdniki, si porok ne bi upali niti privoščiti.”

> Vaš novi single je precej drugačen, kot smo jih vajeni. Kako vam je uspelo, da se Dan brez tebe toliko vrti?

Robi: “V resnici smo želeli narediti korak naprej in se publiki pokazati v malo drugačni, sodobni luči in očitno nam je uspelo.”

Miki: “Velikokrat smo bili korak naprej. Že pred dvajsetimi leti kot techno band smo preigravali celotno top lestvico v živo, kar je bilo za tiste čase nezaslišano, nihče ni bil kot mi, prišli so kasneje (4 Fun, Babilon, Gimme 5 …). Delali smo korake naprej in bili včasih prehitri. Tokrat se je očitno vse poklopilo, česar ne moreš programirati, sicer bi vsi to delali.”

Robi: “Veseli smo, da je tako in bomo skušali še kaj podobnega storiti. Motiva za nov album pa ni.”

ANA CUKIJATI