V znamenju rock ekologije
Če bi se pisanja o Radiohead, eni najbolj samosvojih in brezmejno ustvarjalnih alternativnih rock zasedb, lotili s kančkom kritike siceršnje glasbene hiperprodukcije, da ne rečemo posledičnega onesnaževanja, bi najbrž lahko zapisali, da so britanski rockerji ekološki tudi zato, ker s svojo glasbo ne onesnažujejo.
Šalo na stran - v videmski vili Manin so pred nekaj dnevi uprizorili šolski primer spajanja hipnotične zabave in subtilnega, občasno pa tudi neposrednega osveščanja občinstva o različnih perečih tako ali drugače z ekologijo - okolja in duha - povezanih tem. Na četrtem in poslednjem italijanskem koncertu tokratne turneje so postregli tako z najnovejšimi skladbami z lanske plošče The King of the Limbs (od uvodne navdušujoče Lotus Flower do Goodmorning Mr. Magpie v dodatku) kakor starejšimi uspešnicami s slovitih plošč Ok Computer (Paranoid Android, Climbing Up the Walls ) in Kid A (The National Anthem, How to Disappear Completely, Idioteque). Na vrsto je prišla tudi eklektična Pyramid Song z ene njihovih najbolj nenavadnih eksperimentalnih plošč Amnesiac, pa čudovita Weird Fishes/Arpeggi, ki se je še veliko bolj intenzivno kakor v izvirniku razpočila v divjo mešanico elektronike in čiste kitarske rockovske energije, kar je bila tudi siceršnja rdeča nit koncerta. Radiohead so namreč z zvočnega gledišča ena najustvarjalnejših in najprepričljivejših zasedb prav pri združevanju elektronike in prvobitnega kitarskega rocka. Tudi videmski koncert je bil občasno prizorišče malodane techno zabave, med katero je tudi sloviti Thom Yorke oder spremenil v zasebno plesišče.
In ko smo pri odru, ne moremo mimo njegove ga impresivnega umetniškega vtisa, saj je odrsko dogajanje namesto na dveh velikih zaslonih, kakor je na koncertih navada, zaživelo v detajlih na več zaslonih, ki so se dvigali in spuščali ter med različnimi skladbami ustvarjali raznotere odrske postavitve.
A da ne bo pomote, odrsko ozadje je sestavljalo na tisoče recikliranih plastenk, saj so člani zasedbe tudi aktivni podporniki različnih kampanj za ločevanje odpadkov. Svojo siceršnjo angažiranost so potrdili tudi z umestitvijo stojnic različnih naravovarstvenih organizacij na slikovitem prizorišču. Med njimi je največ pozornosti pritegnila lutka v naravni velikosti polarne medvedke Paule, ki je opozarjala na Greenpeaceovo akcijo Save the Arctic (Rešimo Arktiko), ki jo aktivno podpirajo tudi člani zasedbe. Z geslom Vse na svojem mestu so pravzaprav sporočali, da marsikaj na svetu ni na svojem mestu, da ni tako, kot bi moralo biti. Zato je zazvenela tudi Daily Mail, navdahnjena z britansko afero o prisluškovanju, ki jo je tako kakor na ostalih italijanskih prizoriščih Yorke namenil kritiki italijanske politike, z zvočnim citatom pričanja s procesa proti Andreottiju pa izzval glasno odobravanje občinstva. Tako kakor s tibetansko zastavo, ki je ob koncu koncerta z njegovih klaviatur opominjala, da na svetu res še ni vse “prav”.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
