Vampirji s tragično noto

Nekateri vampirji so kljub svojim legendarnim atributom nekako izrabljeni kot motivacija za poudarjanje eksplozij in pregonov (Rezilo/ Blade). Ne kateri so preprosto osmešeni (najbolje je omeniti Dead and Loving ItMela Brooksa z Leslijem Nielsenom v glavni vlogi). A vsake toliko časa se pojavi film, ki morda prevzame nekatere od teh žanrskih posebnosti, a se predvsem osredotoči na tragiko kot poglavitno dejstvo vampirjevega obstoja. V luči prihajajočega filma Neila Jordana, Byzantium, filma, ki spada v to zadnjo množico, je pred vami spisek nekaterih resnih, če ne celo dramatičnih vampirjev.

Prvi je seveda, kot se spodobi, Nosferatu. Da, tisti stari film iz leta 1922 z Maxom Schreckom v glavni vlogi. Že glede na njegov videz - primerjajte ga z Robertom Pattinsonom, prosim - ni dvoma, da biti vampir ni nujno zabavno, kaj šele privlačno srednješolkam.

The Fearless Vampire Killers. (1967) Film Romana Polanskega je verjetno najbolj smešen med naštetimi, a čeprav je profesor iz filma neroden in so premnoge scene polne humorja, je ta humor temačen in iz filma veje tipično režiserjev črn pogled na človeškost. Kar poglejte si konec. “Ne moreš se upreti svoji naravi in težnji po samozaslepljevanju.” Igra Sharon Tate.

Omega Man (1971). Film s Charltonom Hestonom je predhodnik oziroma prejšnja različica filma Jaz sem legenda (I Am Legend) z Willom Smithom; tehnično gledano ne gre za film o vampirjih. A knjiga, iz katere film izhaja, je bila pravzaprav izredno “znanstvena” obrazložitev, kako bi vampirizem dejansko lahko deloval, poleg tega pa glavno vlogo v filmu še vedno igra kri. In družbena kritika. Po kemični vojni s Kitajsko Heston ostane edini pripadnik človeštva v mestu, naseljenem z albini, ki ne morejo ven podnevi ... Zato se ponoči vloge lovca in plena zamenjajo. Vprašanje je, kdo ima manj upanja za prihodnost - Omega man ali albini.

Martin (1977). Manj znan film mojstra zombijev Georgea A. Romera. Martin si predstavlja, da je vampir, čeprav nima nobenih vampirskih moči, a to ga ne ustavlja, da ne bil pil krvi malomeščanskim sosedam. Tragično in satirično obenem.

Rabid (1977). Tehnično film Davida Cronenberga ni povsem vampirski, čeprav se junakinja iz filma hrani s krvjo preko “falične cevčice”, ki prihaja direktno iz vaših nočnih mor. Sledi epidemija ... Tipično cronenbergovska grozljivka s polnim naročjem psihologije. V filmu igra Marilyn Chambers.

The Hunger (1983). Žalostinka o želji po nesmrtnosti in davku nanjo; Catherine Denevue os taja mlada, dokler ji njeni ljubimci dajo piti svojo kri in dokler se jih ne naveliča. Igrata še David Bowie in Susan Sarandon. Film je zelo atmosferski in predvsem znan po ljubezenski sceni med Susan in Catherine.

Bram Stoker's Dracula. (1992). Francis Ford Copolla je prenesel originalno idejo knjige na platna z velikim proračunom in mnogo koprnenja ter obžalovanja gospoda Dracule po dneh, ko je bil še zares živ. Kar poslušajte Love Song for a VampireAnnie Lennox, pesem iz filma. Igrajo Garry Oldman, Winona Ryder, Anthony Hopkins in Keanu Reeves.

Let the Right One In režiserja Thomasa Alfredsona iz leta 2008 je verjetno ena najboljših modernih parafraz na temo vampirizma. In osamljenosti.

Intervju z vampirjem (Interview With a Vampire). Ta je kot zadnji na spisku predvsem zato, ker ga je prav tako režiral Neil Jordan. Pove predvsem, da ima režiser že izkušnje z bolj ali manj obupanimi vampirji. Intervju je sicer ustvarjen po romanu Anne Rice, pred časom priljubljene pisateljice vampirskih fantazij, v fimu pa med drugimi igrata Brad Pitt in Tom Cruise. Življenjska zgodba brezvoljnega “mladega starca” je predvsem žalostna zaradi usode mlade Kirsten Dunst, deklice, za večno ujete v nestarajoče telo in nepojmljivo žejo.

PETER ZUPANC