“Včasih je lahko erotika veliko neizprosnejša od politike”

Po devetih solo albumih, devetih albumih, ki so nastali v času Pankrtov in Sokolov, številnih pomembnih glasbenih nagradah, navduševanju v triu Predin, Kreslin, Lovšin s še danes odmevno Slovenija gre naprej, in dveh letih premora se Peter - Pero Lovšin vrača z novim albumom, ki nosi pomenljiv in hkrati večpomenski naslov Za spremembo.

Nov studijski album, ki je na prodajne police glasbenih trgovin prišel prejšnji teden, je nastajal pod produkcijsko taktirko Lovšina in Milana Sajeta, priznanega nemškega producenta belokranjskih korenin. Posnet je bil v Črnomlju in v Ločah, končno zvočno podobo pa je dobil v Stuttgartu v Nemčiji. Pri nastajanju plošče je tokrat sodeloval s svojo prekaljeno koncertno ekipo Španskih borcev, ki je poskrbela za občuten punk-rock zvok, ki se Lovšinu še kako poda. Pero pa je pri pisanju besedil ostal zvest spretnemu povezovanju politične in erotične tematike, ki se spogleduje tudi z vsakdanjimi družbenokritičnimi vzgibi.

Dvanajst novih melodij, od tega deset skladb in dve »bonus« akustični, je znova ostrih in udarnih ter hkrati izredno aktualnih, kateri od »sentišev«, kot jim pravi Pero, pa služi bolj za začimbo v divjih okusih rokenrola, ki jih zna Lovšin predstaviti na zelo svojstven način, da že leta ostaja slovenski rokerski favorit.

Osrednji promocijski koncert ob izidu nove plošče bo Peter Lovšin imel 18. oktobra v Kinu Šiška v Ljubljani.

>Po kakšni spremembi najglasneje kličete z novim albumom Za spremembo?

“Najprej moramo razčistiti glede razlike - eno je naslov albuma, drugo je naslov pesmi. Čeprav sta enaka, ni nujno, da pomenita isto. Pravzaprav, če sem odkrit, sploh ne pomenita isto. V naslovu albuma gre za spremembo, ki si jo vi želite. Recimo, lahko si želite spremembo na klopi vašega kluba, na vašem tekočem računu, jedilniku ali pa v pravno-političnem sistemu. Vse to in še nešteto drugih sprememb je lahko zelo dobrodošlih. Sam v pesmi govorim bolj o spremembi miselnosti pri sebi. Da ne misliš vedno, da so drugi boljši, lepši, hitrejši, uspešnejši. Da poskusiš, nekako podobno kot pri športu, najprej iz sebe iztisniti čim več, se strgati z verige, če je to potrebno. Da se najdeš, da se upreš, potem lahko za spremembo tudi enkrat uspeš.”

>V enem od novih besedil pravite, da zjutraj ne vstajate, da bi pisali blog. Poznate tudi kaj takih ljudi?

“Osebno ne poznam nikogar. Tudi berem jih praktično ne, tako da bi lahko mirno napisal različico komada z vrstico, ne vstajam zjutraj, da bi čital blog. Pa ne gre za to, da ne bi uporabljal novih tehnologij. Prav rad jih izkoristim recimo za informacije o ugodnih hotelskih namestitvah ali pa novostih na takih področjih, kot sta vreme in erotika. Enostavno gre za to, da zjutraj najraje berem časopis. Edina resna konkurenca, če ni slučajno zima in je na sporedu že prvi tek slaloma, mu je kriminalka, ki jo večer prej nisem dokončal.”

>Pojete o tem, da je človek lahko popoln tujec samo doma. Ste kdaj občutili isto oziroma kako razlagate te svoje verze?

“Po navadi, da ne rečem praviloma, pišem o tem, kar občutim. In ja, ta občutek popolnega tujstva se je v zadnjem času kar prevečkrat zalezel vame. Morate pa vedeti, da to ni nujno samo politično sporočilo. Včasih gre lahko samo za klic v sili preveč občutljivega tipa, ki misli, da se mu je vse sesulo, ker je že drugi dan brez tople domače juhe ali pa sveže zlikane srajce. Sam se imam v tem smislu bolj za nonšalantneža, priznam pa vseeno, da me trije dnevi brez tople juhe lahko spravijo bolj v obup kot trije meseci brez srajc, če imam vsaj dvoje kavbojk, ki jih menjam, in dovolj majic.”

>Je pesem v hrvaščini na novem albumu del projekta prodora na glasbeni trg bivše skupne države, ali zgolj nostalgično spominjanje na tiste čase?

“Idejo za pesem sem dobil, ko sem lani na Beerfestu v Beogradu nastopal pred več kot sto tisoč ljudmi in sem si rekel, ej, to pa bi se splačalo ponoviti. Komad je izpadel sicer bolj alternativno, ampak tudi če bo publike zaradi tega zdaj desetkrat manj, se je splačalo.”

>Na novem albumu sta tudi dve instrumentalni skladbi. Morda nista našli pravega besedila, ali vam je bila njuna glasba preprosto tako všeč, da ni potrebovala »spremljave« s tekstom?

“V bistvu sta ti pesmi podaljšek komada z naslovom Čarovnija, ki ima sicer res kratko besedilo, vendar ga ima. Nastali sta kot nekakšen stranski produkt pri projektu dokumentarnega filma o mojem prijatelju Roku Petroviču. Glasba za film je moje delo, inštrumentala pa sta mi bila res preprosto tako všeč, da sem ju dal na album.”

>Menite, da je danes še dovolj posluha in prostora za tovrstno kitarsko rock glasbo na naših radijskih in televizijskih postajah?

“Dejstvo je, da radii predvajajo glasbo samo do določene hitrosti, jakosti, provokativnosti. Ampak na to smo že navajeni, po eni strani plešemo po robu, po drugi strani publika že najde način, da pride do pesmi, ki ji je všeč, po tretji pa sam vedno čisto rad naredim tudi kakšen počasnejši 'sentiš', da smo vsi zadovoljni.”

>Po izobrazbi ste novinar in ta poklic ste kar nekaj let tudi opravljali, zlasti na področju rokenrola, športa in pornografije. Kako so danes ta tri področja pokrita v našem žurnalizmu?

“Mislim, da je najbolje pokrit šport, vsaj če sodim po tovrstni Delovi rubriki, ki jo še vedno redno prebiram. Pornografija domuje predvsem na internetu in včasih se mi zdi kar zamalo, da je tako lahko dostopna. Dogodi se lahko nekako podobno kot z nogometom, ko lahko v živo spremljaš vse svetovne derbije, domači štadioni pa ostajajo prazni. Kdo se bo še ljubil v dvoje, če lahko vse sam opravi. Seveda se opravičujem parom, ki se izobražujejo v dvoje. Največja kriza je v pokrivanju rokenrola. Pravzaprav bi se temu lahko reklo že konec krize.”

>Vaša diplomska naloga iz leta 1980 je bila na temo pornografije kot družbenega pojava. Kaj se je v 32 letih spremenilo v svetu pornografije pri nas in v tujini?

“Internet je vse spremenil, ampak o tem sem že govoril malo prej.”

>Tudi na novem albumu v besedilih erotiko spretno povezujete s politiko. Katere situacije vas navdihujejo za tovrstne tekste?

“Ljudski rek že dolgo povezuje politiko z najstarejšo obrtjo, sam pa sem se vedno imel za nekakšnega nadaljevalca ljudske tradicije. S to razliko, da jaz o zgoraj imenovanem poklicu ne mislim nič slabega in bi ga povezal s politiko predvsem v ekonomskem, ne pa v vrednostnem smislu. Toda po drugi strani tudi ne mislim, da gre nujno za boj dobrega - erotike z zlom - politiko. Včasih je lahko erotika veliko neizprosnejša od politike.”

> Trojica Predin, Kreslin, Lovšin nas je v času slovenske nogometne mrzlice dodobra navdušila. Ob kateri priložnosti bi se še lahko združili in s svojim projektom znova pretresli našo glasbeno sceno? Se pogosto srečujete? Snujete kaj novega?

“Še vedno smo odlični prijatelji, ampak vsak ima za zdaj precej svojih načrtov. Zato mislim, da bo priložnost prej poiskala nas kot pa mi njo.”

>S Španskimi borci ste na odru precej živahni in aktivni. Kako vsa ta leta ohranjate svojo vitalnost in energijo, da tudi zdržite tempo številnih koncertov?

“Enostavno se mi zdi, da je, tako kot zabava, seks in podobne stvari v sferah užitka, tudi šport del rokenrola. Ali pa gibanje nasploh. Kakršnokoli in čim več. Sam sicer nimam kakšnih posebnih pravil, dejstvo pa je, da pri miru ne zdržim veliko časa.”

ANA CUKJATI