Več Igorjevih obrazov

TV okno
, posodobljeno:

“Igor Lija in Al Picone sta moji umetniški imeni, ki me spremljata na odru. V svetu zabavne glasbe pa se pojavlja še moje rojstno ime Igor Mikolič in z njim podpisujem tudi svoje avtorske skladbe.”

“Igor Lija in Al Picone sta moji umetniški imeni, ki me spremljata na odru. V  svetu zabavne glasbe pa se  pojavlja še moje rojstno ime Igor Mikolič in z njim podpisujem tudi svoje  avtorske skladbe.”
“Igor Lija in Al Picone sta moji umetniški imeni, ki me spremljata na odru. V svetu zabavne glasbe pa se pojavlja še moje rojstno ime Igor Mikolič in z njim podpisujem tudi svoje avtorske skladbe.”

“Kar nekaj imen za eno in isti osebo, ampak pojavljam se z dvema glasbenima zvrstema, in zato tudi dve umetniški imeni. Ime Igor Lija uporabljam, ko na odru predstavljam svoja avtorska dela, tudi v dialektu, Al Picone pa, ko izvajam repertoar drugih izvajalcev na raznih feštah. Mislim, da so ljudje že sprejeli moji dve povsem različni glasbeni osebnosti,” nam je uvodoma pojasnil dilemo o svojih dveh imenih glasbenik po srcu in duši Igor Mikolič iz Brezovice pri Gradinu.

> Čeprav so poslušalci, kot pravite, sprejeli vaši dve glasbeni osebnosti, pa mislim, da vendarle prihaja tudi do zmede, saj vsi ne vedo, da je izvajalec, ki prepeva avtorske skladbe, popevke v dialektu, kantavtorske skladbe v dialektu ter glasbene inačice ista oseba?

“Mogoče je res videti malce zmedeno, a poslušalca bi lahko še bolj zmedlo, če bi na koncertu pričakoval moja avtorska dela, v resnici pa bi nato poslušal glasbene različice drugih izvajalcev. Svoja prva avtorska dela v slovenskem jeziku in v dialektu sem podpisal šele pred nekaj leti. Ker sem kot avtor izdal svoj prvenec v istrskem dialektu, ki zahteva pozornost pri poslušanju, še posebno na nastopih, sem moral opredeliti svoje avtorsko delo tako, da sem izbral drugo umetniško ime - Igor Lija. Tako ljudje, ki pridejo na moj nastop, vedo, kaj bodo poslušali.”

> Kdaj ste začeli svojo glasbeno potjo? Si z njo služite vsakdanji kruh?

“Svojo glasbeno pot sem začel pred približno 35 leti po zaslugi Enza Hrovatina. V poznih sedemdesetih sva skupaj delala na Tomosu in se takrat kar veliko družila. Čeprav sem bil aktiven nogometaš in sem bil pet dni na teden na stadionu, sem vseeno našel čas in začel prepevati ob kitari. Enzo me je nagovarjal, naj se približam bas kitari, ker je na Obali primanjkovalo basistov, ki so tudi prepevali. Od kar pomnim, sem imel rad glasbo, ampak prevladovale so športne, nogometne ambicije. Z Enzom sem preživel prometno nesrečo in si poškodoval koleno. Tako se je moja športna kariera zaključila in sem na novo pridobljeni prosti čas namenil glasbi. Pridružil sem se skupini Jerman, pa nadaljeval s skupino Laser, Nočni skok, Dober dan, Visitors in kasneje ustanovil svojo skupino C'est la vie. Z njo sem odšel v tujino.”

> Ne prepevate samo na obalnem območju, veliko nastopov imate tudi čez lužo, pri naših izseljencih …

“Dolga leta sem igral v tujini. V zadnjih dveh letih sem bil kar nekajkrat čez lužo, in sicer v ZDA in Kanadi. Na nastopih so moji poslušalci druščine, ki so med seboj prijateljsko povezane; Italijani, Hrvati in seveda Američani. Letos sem bil prvič tudi med Slovenci v ZDA in moram priznati, da sem se v njihovi družbi izjemno dobro počutil .”

> Lani ste se predstavili na Melodijah morja in sonca v Portorožu. Boste sodelovali tudi letos?

“Lani sem bil prvič sprejet na ta festival, kjer sem predstavil balado Ko te ni in to je bila zame zelo lepa izkušnja. Letos sem na natečaj poslal avtorsko popevko Še vedno čakam in tudi to so sprejeli. Na odru Avditorija v Portorožu jo bova zapela skupaj z Lucienne Lončina.”

> Vaša najnovejša popevka Na vasi se pleše je postala po izboru poslušalcev Radia Koper Spomladanska pesem in pol. Skladba je različica popevke Tota Cutugna Voglio andare a vivere in campagna , zanjo ste podpisali tekst v istrskem dialektu. Od kod ideja?

“Ja, to je že sedma moja popevka, ki so jo poslušalci Radia Koper izbrali za Spomladansko pesem in pol. To skladbo je Toto Cutugno predstavil na Sanremskem festivalu leta 1995. Ko sem popevko poslušal na festivalu, v meni ni pustila nobenega vtisa. Prevzela me je šele nekaj let kasneje. Dobil sem njegovo dovoljenje in tako je pesem zaživela.”

> Popevko ste posneli skupaj z žensko skupino Šturle …

“Ja, s Šturlicami sem se kar nekaj časa dogovarjal, da posnamemo kakšno popevko in ta se mi je zdela najprimernejša, predvsem zato, ker sem želel posneti tudi videospot. Seveda moram poleg njihove istrske navihanosti izpostaviti njihove dobre vokale. Šturle vidim kot potencialne izvajalke istrskega popa in mislim, da bi morale v tej smeri nadaljevati. Komaj čakam njihov prvenec.”

> V poletnih mesecih vam zagotovo ne bo zmanjkalo dela …

“Prav zaradi umetniških imen in raznolikosti ponujenega repertoarja se mi v letošnjem poletju obeta kar nekaj nastopov in moj poletni koledar je že lepo popolnjen. Nastopam nekajkrat tedensko. Med poletjem ostajam zvest Sloveniji, v jeseni pa se selim čez lužo, tokrat v Kanado.”

MAJDA SANTIN