Veličastnih 6: roboti so med nami
Pravkar v kina prihaja film Veličastnih 6 (Big Hero 6), ki med najstniškimi superheroji premore enega čudovitega in za zgodbo izredno pomembnega robota. Baymax je malce podoben debelušnemu kolaču, je neroden, simpatičen, vedno pripravljen pomagati, čeprav je obenem malce didaktičen. Popoln robot varuška.
Seveda to zdaleč ni prvič, da v filmih vidimo robote. Je pa zanimivo, kako veliko je filmov, v katerih iskrica prve inteligence, podobne človeški - ali pa vsaj od človeške težko razločljive - zaiskri v mehanično sestavljenem bitju.
Danes uporabljano besedico robot je sicer izumil brat pisca Karla Čapka Josef Čapek. Besedica prihaja iz besede rabota, delo; lahko jo prevedete tudi kot uslužnost, in je povezana z drugo besedo, rabu - sužnji. Karel Čapek je besedico uporabil v igri, imenovani U.R.U. Isaac Asimov, drugi pisec znanstvene fantastike, je takoimenovane zakone robotike opisoval v vrsti svojih del, ki so se ukvarjala z razvojem človeške civilizacije.
Prvega “robot” je sicer izdelal 400 do 250 let pred našim štetjem Grk Archytas - para je poganjala neke vrste umetno ptico.
Ideja robotov v filmu je res stara. Že Metropolis je premogel False Mario, robotko, sijočo kovinsko žensko, ki je verjetno ena od najbolj prepoznavnih filmskih slik in simbolov. Robot Robby iz filma Prepovedani planet (The Forbidden Planet) je sicer prišel kasneje, a je prav tako zelo vzpostavljen v kolektivnem filmskem spominu o robotih. Roboti so se pojavljali v seriji Zvezdne steze (Star Trek), v Robocopu (sam Robocop tehnično gledano ni robot, temveč ciborg), pa recimo, da v Blade Runnerju - tehnično gledano tudi tukaj gre za replikante, ne povsem robote; še vedno pa bitja, zelo blizu prvobitnemu pomenu besedice robot. Bitja, ustvarjena, da služijo.
Okoli osemdesetih so robote izredno popularizirali. R2D2 in C3PO iz Vojne zvezd (Star Wars), miroljubni par dveh različnih osebnosti, Stan in Olio med “akcijskimi” roboti, sta ikonska. Toda prav tako nepozabljen je Johnny 5 iz filma Short Circuits. (Se spominjate pesmi Electric DreamsGiorgia Moroderja? Včasih pop pesmi trajajo dlje, kot bi smele.) Vsekakor vas tu nekje z rdečim očesom analizira tudi Terminator, stroj, ustvarjen za to, da ubija. Zelo podobno zgodbo je pravzaprav vozil nezasluženo pozabljeni film Westworld, neke vrste Jurski park s pomočjo robotov iz umetno oživljenih svetov, v katerem pokvarjeni robot v podobi čudovito hladnega Yula Brynnerja kot revolveraša preganja nespretnega protagonista.
Kasneje so dobre zgodbe Isaaca Asimova so dobile neke vrste poklon v filmu Jaz, robot (I, Robot) z Willom Smithom - čeprav resnici na ljubo film ni zelo dobro oživel tona in obsesij zgodb. Umetna inteligenca (A. I.) Stevena Spielberga pripoveduje o dečku v podobi robota in se ukvarja s tem, kaj je človeškost. Nepozabljeni moderni robot je zagotovo Wall - E, osamljeni, zapuščeni prebivalec Zemlje, ves sestavljen iz filmov in nostalgije.
Očitno so tale leta ponovno popularizirala koncept mislečega robota. Poleg Baymaxa v Veličastnih 6 prihajajo še roboti v filmih Ex Machina, Chappie, Ultron v Avengersih 2. Zanimivo je, da se za razliko od robotov prejšnjih let, ki v filmih niso pridobivali inteligence, vrsta filmov, ki jih napovedujejo kinodvorane, ukvarja prav s trenutkom pridobivanja inteligence in kasnejšem dogajanju.
Če želite vedeti, kaj moderna ZF pravi o tej tematiki, poskusite najti poslednjo knjigo Williama GibsonaThe Peripheral, v katerem preko neke vrste interneta ljudje lahko svoje čute prenesejo v umetno vzgojena bio telesa - ki se nahajajo kjerkoli drugje. Niso roboti, ni teleportacija, je pa zanimiva ideja.
In če želite vedeti, kako kritično gledati na pojavljanje živih “robotov” sredi vsakodnevnosti, potem poskusite najti knjigo Sherry TurkleSami skupaj oziroma Alone together.
PETER ZUPANC