“Vsak človek ima kakšno skrivnost”

Mladi Celjan se bo s svojim prvim celovečercem, psihološkim trilerjem Prikrita skrivnost, v sredini februarja predstavil celjskim gledalcem.

>Sedemnajst let in prvi posneti celovečerec. Vredno zavidanja. Gre za uresničenje dolgoletnih želja?

“Da. Že pred leti sem si potiho želel spoznati, kaj se skriva v ozadju te dejavnosti, ampak priložnosti preprosto nisem imel. Kasneje se je ponudila in zgrabil sem jo. Uresničile so se mi dolgoletne želje ... vendar obstaja velika možnost, da bom primoran opravljati kakšen deficitarni poklic. Ker je trenutni položaj v državi takšen, kakršen pač je. Sicer pa razmišljam, da bi delal v medijih ali turizmu.”

>Dejali ste, da ste s produkcijo začeli kot otroci, ki se šele učijo abecede. A verjetno obstajajo režiserji ter filmi, po katerih ste se zgledovali? Kateri bi bil naj slovenski film?

“Osebno se zgledujem po več filmarjih, od Stevena Spielberga do Davida Fincherja in Christoperja Nolana. Obožujem filme, kot so The Game, Premonition, The Sixth Sense, Inception, Departed ... Med slovenskimi filmi me je nazadnje najbolj očaral Gremo mi po svoje (Mihe Hočevarja), verjetno ena uspešnejših slovenskih filmskih produkcij nasploh.”

>Bi dejali, da je vaš film namenjen predvsem mladini ali ga bodo z veseljem gledali tudi starejši?

“Čeprav je film amaterski in je bil sprva zasnovan za mlade, menim, da bo namenjen celotni publiki, torej vsem generacijam, ki obiskujejo kinematografe.”

>Film se dogaja v sedanjosti, a glavna junakinja raziskuje svojo preteklost. Kateri del te zgodbe vas je tako fasciniral, da ste morali posneti prav Prikrito skrivnost?

“Že od nekdaj me privlačijo filmi s takšno vsebino. Zdi se mi, da ima vsak človek kakšno skrivnost, ki je ne želi izdati, in v našem filmu je teh skrivnosti očitno veliko. Z zgodbo želim ljudem pokazati marsikaj. Nočem izdajati podrobnosti ... Film je vsebinsko, integracijsko, kontinuitetno in časovno zapleten in če želiš takšne filme gledati, moraš biti zbran in imeti potrpljenje ob vsaki na platnu prikazani minuti.”

>Kar nekaj članov ekipe je med snemanjem odstopilo od projekta ... Če bi vprašal njih, bi verjetno dejali, da je snemanje filma težko delo. Kaj bi dejali vi? Je pretežko ali bi vendarle radi še snemali?

“Snemanje filmov je na splošno izjemno zahtevno delo, čeprav veliko ljudi misli drugače. Sploh ko stvar delaš prvič, brez izkušenj. Mislim, da bi si želel nadaljevati, vendar to v Sloveniji enostavno ni mogoče. Če zares želiš v filmski industriji postati uspešen, menim, da je treba iti v Hollywood, kjer dejansko lahko uspeš in ti snemanje ni le konjiček. V Sloveniji se sicer vsako leto posname več filmov, vendar tisti, ki jih snemajo, tega ne počno vse življenje. Slovenski trg je premajhen in prenasičen s tujejezičnimi filmi, tako da je konkurenca izjemna, poleg tega mnogi gledalci že ob misli na to, da je film slovenski, obupajo.”

>Verjetno snemanje ni bilo le težko - včasih je vendarle moralo biti tudi zabavno?

“Vedno se je našel čas za smeh in zabavo, če se nismo zabavali med snemanjem, smo se vsaj med odmori. Nenazadnje imamo posnetkov ponesrečenih prizorov za več ur.” (Med tem časom so tudi pojedli ogromno pic, op, p.)

>Premierna projekcija filma bo 15. februarja v Planetu Tuš v Celju. Kaj sledi?

“Ta dogodek že vsi nestrpno pričakujemo. Vsakdo v ekipi si je že našel kakšen nov projekt, ki bo, verjamem, zanimiv.”

PETER ZUPANC

Jan Ulaga