Vse skupaj je rock'n'roll

Pevec in večinski avtor besedil je Tomaž Klepač, Tadej Tadič izvablja pristne rock zvoke iz svoje električne kitare, Danijel Brezec je suveren na bas kitari, Igor Marasovič pa skrbi za ritem na bobnih. S slednjim smo se tudi pogovarjali. Fantje pridno koncertirajo po Sloveniji in se že pripravljajo na snemanje novega videospota za njihov drugi single Good trade.

> Nadeli ste zelo drzno ime. Je to posledica navdušenja nad festivalom Woodstock ali je to morda najljubši položaj?

“Pomenov je veliko, zato se nam je ime zdelo primerno, saj lahko vsak najde svojo interpretacijo. Povezava z Woodstockom pa je sploh najbolj zanimiva, ker smo vsi ljubitelji (starejše) rock glasbe in gibanja iz tistega časa. Sicer pa je bilo to najprej naše delovno ime, ki smo si ga nadeli, preden smo se pokazali javnosti. Ko pa je prišel čas za pravo ime, ni noben predlog zvenel prav, ker smo bili navajeni na to ime. Zato smo ostali Sixtynine. Tudi če nas je skrbela asociacija s položajem, smo pomislili, da je vse skupaj rock'n'roll.” (smeh).

> Koliko časa pa ste že skupaj?

“Kot četverica smo skupaj dve leti, pred tem pa sta Tadej in Tomaž sama sestavila komade. Ko sem se pridružil jaz, smo vse skupaj prearanžirali. Enako smo storili z Danijelom, pripravili smo še demo posnetke in se odpravili v studio. Takrat smo šele dali vedeti, da obstajamo. To je bilo lani marca. Posneli smo že deset avtorskih pesmi, ki bodo na našem prvem albumu.”

> Kakšne so bile izkušnje s snemanjem?

“Imeli smo idealne pogoje za glasbeno ustvarjanje. Teden dni smo bili v studiu Mushroom v Italiji, v bližini Vidma, sredi gozda, brez interneta in drugih sodobnih medijev. Snemali smo vsi skupaj, z nami pa je bil naš producent Andrea Effe.”

> Vam je glasba poleg vaših vsakdanjih obveznosti kot nek hobi?

“Ne, to je že preraslo meje hobija. V resnici jemljemo glasbo zelo resno, zato smo tudi bolj natančni in 'počasni', v to vložimo veliko svojega denarja in časa, da so naši končni izdelki prav taki, kot smo si jih zamislili. Zato Sixtynine ni samo hobi.”

> Ostajate zvesti angleškim besedilom. Se bo to kdaj spremenilo?

“Nikoli se nismo odločili, da ne bomo poskusili peti v slovenščini. Ta trenutek pa se nam zdi, da angleška besedila najbolj ustrezajo naši glasbi. To je povsem instinktivno, ne obremenjujemo se glede jezika. Pesmi nastanejo spontano, besede nam spolzijo 'naravno', in do sedaj je vse bilo v angleščini.”

> Barva glasu vašega pevca je izredno podobna tisti, ki jo ima Axl Rose, pevec skupine Guns and Roses. Jemljete to kot kompliment ali ne?

“Jaz sem preveč vpleten v skupino, zato tega ne slišim, nam pa veliko ljudi to reče. Pri Tomažu, ker ga poznam, ne slišim te podobnosti, nas pa na to spomnijo poslušalci. Vsak si želi imeti svoj zvok in svoj podpis, zagotovo pa ni slabo, da zveniš kot Axl Rose.”

> H kateremu zvoku pa vi stremite, kdaj rečete “to je to”, ko pripravljate pesem?

“Na našem prvencu smo skušali ujeti nekaj prvinskega rocka, zato smo v studiu tudi snemali vsi skupaj. Želeli smo najti zvok, ki ni tako podoben vsem ostalim današnjim skupinam, ki ni tako sterilen in običajen. Osnova je surov rock, klaviature pa je posnel Davor Klarič, a so prirejene tako, da jih v živo ne bi pogrešali. Hoteli smo narediti zvok, ki bo zvenel čim bolj iskreno in podobno tisti zvrsti, ki smo jo v preteklosti vsi poslušali, a je danes takšnega zvoka vse manj.”

> Za prvi single Don't give up ste posneli tudi videospot. Kaj ste želeli z njim dodati pesmi?

“Komad Don't give up ne ponuja nekih odgovorov, ampak izstopajo vprašanja, ki si jih postavljamo vsi. Zato v spotu ne pripovedujemo neke zgodbe, da ne bi prelomili te abstraktnosti. Hoteli pa smo opozoriti nase, zato nastopamo mi v njem. Nismo hoteli temnega, rockerskega spota, ampak neko bolj svetlo in ne tako klišejsko varianto.”

> V eter ste poslali že dva singla s prihajajoče plošče. Kdaj bodo vaši poslušalci lahko imeli zgoščenko v rokah?

“Že večkrat smo napovedali njen izid, ki se nato ni uresničil, zato tudi tokrat tega ne moremo točno reči. Imamo še nekaj dela, delamo počasi in natančno, zato bo potrebno še malo počakati. Lahko pa nas obiščete na kakšnem koncertu, recimo jutri v Kopru, kasneje na Mostu na Soči, pa v Gornji Radgoni …”

> Vas zanimajo tudi nastopi v tujini?

“To je pravzaprav naš cilj. Upamo, da bi lahko čim več delali in igrali v tujini, ker pri nas ni pogojev, ki bi si jih želeli tako za ustvarjanje kot nastopanje.”

ANA CUKIJATI

Foto: Veronika Macarol