Vsi obrazi Batmana

A stroji industrije medtem že poganjajo naprej. Glede na uspeh Marvelovih Maščevalcev (The Avengers) je še najbolj verjetno, da si bo Batman naslednji obraz nadel kot del skupine The Justice League, skupine v borbi za pravičnost, ki prihaja izpod taktirke DC studia. Verjetno ne bomo čakali dolgo. In to še zdaleč ne bo niti prva niti zadnja inkarnacija netopirskega detektiva.

Ideja o liku Batmana in obenem lastnost, ki vse te inkarnacije združuje, se začne s preprostim dejstvom njegove človeškosti. Čeprav se uradno kvalificira kot superheroj, nima nobene neracionalne in nadnaravne moči. Ne leti, ne pleza po zidovih, ne premika predmetov s pomočjo kakšnega telekinetičnega napenjanja možganov. Studio DC ga je oblikoval kot tragični lik, ki ga spomin na ubita starša vodi v obsesivno naprezanje obvladovanja borilnih veščin. Z detektivsko sposobnostjo in genialnim izumljanjem vseh možnih tehničnih naprav je izreden nasprotnik vsakemu zločincu. Hmmm ... če k temu prištejete še njegovo izjemno bogastvo in ljubezen do menjavanja žensk, kmalu ugotovite, da so tiste besede o nenadnaravnosti malce varljive. Morda Batman nisuper, a njegove sposobnosti so navadnemu smrtniku nedosegljive. In zdi se kot oseba s tisoč obrazi. Če bi mu dejali kameleon, se ne bi veliko zmotili. In če bi dejali, da v primeru Batmana obleka naredi človeka, prav tako ne bi bili daleč od resnice.

Z idejo o prilagodljivosti oziroma mnogoobraznosti tega lika se je pred nekaj leti v končani stripovski zgodbi o Batmanovi smrti poigral Neil Gaiman. (In zgodba je pravzaprav izredno podobna sedmini v njegovi seriji Sandman). Na Batmanovi sedmini se pojavljajo njegovi sovražniki in prijatelji in kmalu ugotovite, da se ga vsak spominja drugače, da je vsakomur pomenil nekaj povsem drugega.

Glede na čas trajanja tega lika - samostojne zgodbe izhajajo od leta 1940 dalje - in glede na vse pisce, ki so k ustvarjanju pristopili, je ideja o tolikih drugačnih obrazih ter spominih na lik pravzaprav povsem logična.

Batman se je že v stripih prilagodil in zamenjal obraz na toliko različnih načinov, da je to povsem neverjetno. Ustvarjalci so ga v določeni epizodi spremenili v otročička, ki se je boril proti zločincem, ovit v plenice. Njegovo unikatno netopirsko oblačilo je bilo zamenjano in barve spremenjene, ko je nek zločinec (Zebra Man) uspel Batmana pretvoriti v Zebra Batmana. Nekoč je postal izjemno vroč in je lahko dihal le metan. Ohranjati so ga morali v steklenem cilindru. In tako na prej.

V tem kontekstu se zdi vredno omeniti, da obstaja tudi Bat Mite, ki je neke vrste škrat iz druge dimenzije, oblečen v kvazi Batmanova oblačila in obdarjen s praktično čarov niškimi sposobnostmi. In nikoli ne smemo pozabiti na Man Bata, na glavo obrnjeni koncept - znanstvenika, ki si je želel netopirskih moči in se je skoraj kot tisti slavni znanstvenik iz Muhe (The Fly) spremenil v groteskno netopirsko pošast.

Če se le za korak preselite iz stripa v druge medije, se pred vami razpre morje možnosti. Adam West je v TV-seriji Batmana igral z ironijo - morda ga glede na zmogljivosti produkcije ni mogel igrati drugače. Michael Keaton je postal neprilagojen gotski Batman v stilu drugih pravljic režiserja Tima Burtona. George Clooney je menda igral Batmana kot geja. To zadnje v odgovor na tiste slavne trditve o Batmanovem zanikanju samega sebe, zanikanju, ki ga pravzaprav žene naprej, in na tiste slavne stripovske sličice, v katerih vidite Batmana in njegovega mladoletnega pomočnika Robina, kako se skupaj prebujata v postelji, preden se odpravita v boj proti kriminalu.

In verjetno je vredno omeniti, da obstaja en obraz, ena maska, ki jo Batman nikoli ne sname. Kot playboy (ženskar?), podjetnik, obseden individualist, ki ljubi tehnične igračke, ponoči pa se z izgovorom pravičnosti znebi tistih, ki bi ga lahko oropali, je pravzaprav poosebljenje določene vrste kapitalizma. In po prvih poročilih o ogledih poslednjega dela Nolanove trilogije obstaja možnost, da se je režiser poigral prav s to idejo.

PETER ZUPANC