Wes Anderson: Kraljestvo distanciranih družin
Za očete, ki so bili dolgo daleč stran ali se obkroženi z družino tako vehementno spopadajo z lastnim egom, kot da se z ničimer drugim ne morejo spopadati, se zdi, kot da jih ni. Potem so tu še otroci - bratje in sestre - ki se ne poznajo ali se ne prenašajo.
Pisana galerija likov, ki so vsi zaviti v plašč čudaškosti. Dobrodošli v svet filmov Wesa Andersona, čigar Kraljestvo vzhajajoče lune (The Moonrise Kingdom) bodo zavrteli v času ljubljanskega Filma pod zvezdami.
Če le malce pozornosti posvetite prepoznavanjem podrobnosti, potem filme Wesa Andersona ali vidite ali slišite že na daleč. Zategnjeni, upočasnjeni dialogi. Upočasnjene reakcije. Živ oris likov, ki se obnašajo, kot da ne živijo v stiku s svetom - kot da so v neke vrste svojem filmu. Morda v umetniški sliki - filmi so tako stilizirani, da bi zlahka sodili na stene umetniške galerije. Vedno je prisoten humor, tako v gestah kot v besedah. Reči, da gre za čudaški humor, je premalo. Suh je. Nekaj donkihotovskega je v njegovi sredici, nekaj predanega, skorajda tragičnega, a vendar neupogljivega. Zlahka rečete, da skoraj vse filmsko delo Wesa Andersona temelji na ločitvi med očetom in mamo, ki je njega z bratom označila v rani mladosti. Da se spoprijema z njo, da jo razlaga, da jo upogiba v nenevarno izkušnjo s sledmi komike. Morda lahko rečete, da so njegovi liki upočasnjeni - da ni naključje, da mu odgovarja animacija, papirnata dvodimenzionalnost - ker gre za čustva in vtise, zlepljene v preteklost kot prazgodovinske mušice v kosu jantarja. Liki so upočasnjeni, ker se od tam še niso premaknili in se morda nikoli ne bodo mogli.
Izbor igralcev je v tem kontekstu: sprijaznjeni, malce naveličani, skoraj lenobni, takšni, ki so doživeli že mnogo in se ne bodo kar tako pustili premakniti svetu - vsekakor ne v akcijo. In če bo tu akcija, bo podobna dogovorjeni predstavi. Sunila bo v vsakodnevno dogajanje kot kača in se naglo umaknila. Igralci bodo melanholični, skorajda letargični, z iskricami vpogleda vase, ki bo sprožil smeh. Bill Murray, nekdanji lovec na duhove (Ghostbusters), in Owen Willson sta bila kot rojena za te vloge. Anjelica Huston, nekdanja pripadnica Družine Addamsovih (The Addams Family), je ustvarjena iz podobnega testa. In še ena zanimiva podrobnost: igralci v filmih Wesa Andersona se mnogokrat ponavljajo. Kot da tudi pri tem Anderson noče tvegati spremembe.
Tudi filmska glasba je vedno stari rock ali folk glasba.
Anderson je začel filmsko kariero z Bottle Rocket leta 1992, zaslovel s filmom Rushmore leta 1998, mi pa smo ga prvič na velikih platnih ugledali s filmom The Royal Tenenbaums. Odtlej lahko njegove izdelke spremljamo skorajda stalno. The Life Aquatic with Steve Zissou, njegov rif na podmorsko življenje kapitana Jacquesa Yvesa Cousteauja, ki obenem flirta z legendo o Moby Dicku, smo resda videli le na kratko. Hotel Chevalier, ki je postal znan kot filmček, ki sleče Natalie Portman, ste si prej kot karkoli drugega sneli z interneta. The Darjeeling Limited, indijsko pustolovščino - posvečeno indijskemu režiserju Satyajit Rayju - smo dobili v kinocentre, njegova animacija Fantastic Mr. Fox pa je bila sicer najavljena, a nazadnje nikoli predvajana. Morda je to za risanko, ki hoče biti karkoli drugega, samo ne družinska hitra blockbusterska zabava, precej logično.
Kraljestvo vzhajajoče lune (The Moonrise Kingdom) je bilo predstavljeno na letošnjem festivalu v Cannesu in zdi se kot zelo smiseln udeleženec letošnjega Filma pod zvezdami. Kapitanu mnogih Andersonovih filmskih ladij Billu Murrayu se pridružujejo še naslednji igralci. Bruce Willis - nekdaj je lahko rekel Umri pokončno (Die Hard), a zdaj se zdi dovoljkrat pretepen, da si lahko zasluži igrati v Andersonovom filmu. Poleg njiju se v filmu pojavita malce manj pričakovani Edward Norton ter Tilda Swinton - morda kot čustvena naslednica Anjelice Huston? Junaka zgodbe Kraljestvo vzhajajoče lune sta tokrat za spremembo otroka - sirota z rakunjo kapo in zasanjana deklica, ki ju prva ljubezen tako prevzame, da se njuno resnično življenje zazdi kot domišljija. Hm ... morda sta otroka, a zaznamovana sta z družinskimi značilnostmi Andersonovih filmov, pa še obnašata se, kot da sta dovolj stara, da vesta, kako mora potekati ves preostanek njunega življenja.
Film so začeli predvajati 15. avgusta in bo kasneje svetil na platna ter privabljal volkodlake nekomercialnih kin Slovenije.
PETER ZUPANC
