Zgodbe iz otroštva vstopile v svet Rože

Navdihujoča 24-letnica je profesorica flavte, koncertna flavtistka, pevka, spremljevalna vokalistka in avtorica, ki bi si življenje brez glasbe težko predstavljala, saj jo zaznamuje že celo življenje. Potem ko smo jo to sezono znova poslušali v oddaji Moja Slovenija ter pesti stiskali za slovensko odpravo na Evrosongu, katere del je bila kot spremljevalna vokalistka, je letošnjo pomlad zaokrožil njen prvenec, ki ga je maja že predstavila v oddaji Radio Live na Radiu Koper, promocija albuma pa se obeta 11. junija v Orto baru v Ljubljani.

> Po dolgoletni glasbeni karieri je pred nekaj dnevi izšel vaš prvenec Roža. Ste nanj uvrstili predvsem novejši material, ali tudi kakšno starejšo skladbo?

Na albumu je seveda skoraj vse sveže in novo, sem pa vseeno uvrstila tudi dve skladbi, ki sta izšli proti koncu, in sicer Ura je 8 in A bi ti bi. Čutila sem, da sodijo na album, ker imajo podobno energijo kot ostale skladbe.

> Komu ste zaupali pripravo besedil, melodij in aranžmajev?

Po večini so skladbe moje delo, vsaj glasba in besedila, kot soavtor in soaranžer albuma pa se je zelo izkazal basist Anže Langus Petrovič, ki je glasbo s svojimi aranžmaji oblikoval v celoto.

Na samem začetku sem sodelovala s Patrikom Greblom, eno pesem je zame napisal celo Marino Legovič. Nato sva začela sodelovati z očetom. Za dve skladbi je naredil glasbo, jaz pa besedilo. Po tem sem začela v celoti delati avtorsko glasbo sama in tako našla svojo noto.

> Tudi sami ste s partnerjem Gabrom Radojevičem zelo vpeti v pripravo skladb za druge glasbenike. Se nastajanje skladb za vas oziroma za druge kaj razlikuje?

Z Gabrom vedno enako uživava kadar ustvarjava, pa naj bo to zame ali za druge glasbenike. Glasba je čustvo, ki se razvije na podlagi doživete zgodbe, ne glede na to, za koga jo piševa. Sva pa vedno zelo pazljiva, da glasbo delava za osebo, ki bo njen nosilec, torej izvajalec. Pri skladbah, ki sem jih z bandom snemala za album, je Gaber s produkcijo in miksanjem dodal tisto svojo posebno umetniško podobo, ki jo zelo cenim.

> Se sama odločita, komu bosta napisala skladbo, ali vaju glasbeniki prosijo za to?

Načeloma največkrat dobiva prošnje s strani drugih, a se včasih tudi sama pogovarjava in imava željo za koga delati. Je pa res, da na naših malih tleh ni prav veliko za izbirati in se je včasih treba potruditi in delati tudi zvrsti, ki nama niso najbližje.

> Je na domači sceni glasbenik, ki bi mu še posebej rada napisala pesem?

Tisti, ki so za naju “največji” in bi zanje delala, ustvarjajo svojo glasbo. Zato tudi tako dobro delujejo na ljudi, saj pišejo svoje zgodbe. Bi bila pa seveda presrečna, če bi kdaj lahko ustvarila skladbo s katerim od mojih ljubših glasbenih kolegov na sceni. To so recimo Neisha, Jan Plestenjak, skupina Tabu …

> Na vašem prvencu najdemo pisano paleto skladb, ki se sicer trdno držijo pop žanra, vmes pa lahko slišimo tudi country zvoke, pa kakšno mirnejšo in bolj razmišljujočo skladbo … Kako bi jo sami označili oziroma opisali?

Albuma se nisem lotila tako, da bi izbrala žanr in nato ustvarjala skladbe. To je delo, ki ga pišem od otroštva. So zgodbe, ki živijo v meni že ogromno časa, in zdaj so vstopile v svet. Pesmi so precej samosvoje, če na album gledam detajlno. Upam, da se bo vsak poslušalec našel vsaj v eni, saj so zgodbe zelo realistične in vsakdanje.

> Pravite, da navdih črpate iz svoje družine. Je zelo številčna, raznolika, posebna?

Ja, moja družina je zame najbolj posebna. Inspiracijo črpam iz zgodb in dogodkov, ki sem jih doživljala in sem nanje ponosna. Mislim, da se bodo ljudje našli v mojih skladbah in besedilih, saj so zelo realna in preprosta.

> Je bilo težko prvencu izbrati naslov?

Kar nekaj dni sem s pomočjo ekipe premišljevala o tem. Želela sem, da bi resnično izbrali pravi naslov. Potem sem prišla do ugotovitve, da je pomembno, da je naslov svež in razumljiv. Roža cveti, potrebno jo je negovati, da lepo raste in ji dajati ljubezen, da čim dlje živi. Tudi z glasbo je tako.

> Četudi ste profesorica flavte in koncertna flavtistka, vas na odru v zadnjem času srečujemo brez nje oziroma predvsem v pevski vlogi. Ste na album uvrstili kakšno skladbo ob spremljavi flavte?

Moje področje pri igranju flavte je klasika, ki jo jemljem z velikim spoštovanjem. Želela sem tudi kaj “flavtirati” na albumu, pa bi bilo po sili. Pesmi tega niso potrebovale, bom klasiko izdala na drugem albumu (smeh).

> Letos ste bili kot spremljevalna pevka del slovenske ekipe na tekmovanju za izbor pesmi Evrovizije. Bi nam lahko opisali vašo izkušnjo sodelovanja na takšnem festivalu, kot je Evrosong?

Priznam, da me v osnovi ta festival nikoli ni pretirano zanimal, čeprav ga spremljam od malih nog. Letos pa sem se vendarle odločila, da pridobim še kakšno novo izkušnjo na področju bekvokalov. In res sem v njej neizmerno uživala. Tinkara je bila več kot odlična in z veliko mero spoštovanja smo jo vokalno in energijsko podprli. Še bi šla, predvsem zato, ker sem navezala ogromno zanimivih stikov in upam, da se uspemo s katero od držav dogovoriti za skupne koncerte tudi izven Evrosonga.

> Na evrovizijskem odru sta letos v slovenski ekipi hkrati stali dve mojstrici flavte. Ste morda kdaj razmišljali, da bi skladbo oplemeniti z duetom flavt?

Nekaj smo imeli v misliih, ja. Flavto sem imela tudi s seboj, a se potem to ni zgodilo. Ni bilo potrebno. Sicer pa je Tinkara čisto navdušila občinstvo in ni bilo potrebno “piskati” zraven.

> V zadnjih letih ste postali prekaljena in nepogrešljiva spremljevalna vokalistka zlasti na nacionalni televiziji. Kaj mora imeti dober spremljevalni vokalist?

Predvsem ogromno glasbenega znanja in veliko mero spoštovanja do glavnega izvajalca, ki ga mora podpreti v vseh pogledih. Bekvokal barva harmonijo in drži dobro energijo tudi takrat, ko je glavni izvajalec morda utrujen ali nesiguren. No, takih primerov na srečo ni veliko, se pa tudi lahko zgodijo. Takrat se profesionalni bekvokalisti razlikujejo od amaterjev.

> Pripravljate se že na letošnjo Slovensko popevko. Kakšne priprave sploh imate imate kot utečen spremljevalno-pevski tim?

Z vajami in snemanji smo začeli že pred mesecem dni, saj spada ta festival med večje v Sloveniji in zato z veseljem sodelujem. Letošnjo spremljevalno ekipo sem izbrala zaradi izkušenj in dobre energije, ki jo imamo med seboj. V timu bom skupaj z Manco Špik in Mitjo Bobičem. Glede na to, da smo v svojem poslu profesionalci, se priprav v osnovi lotevamo individualno, doma, nato se dobimo in prepojemo skladbe.

> Na ta festival imate še posebno lepe spomine, kajne?

Res je, festival Slovenska popevka je bil že pred mojim solističnim nastopom leta 2012 med ljubšimi. Najbrž zaradi orkestra, ki me je povezoval s klasiko, ki sem jo študirala. Nastopila sem s skladbo Čudovit je svet, ki je bila prvo avtorsko delo, s katerim sem se pojavila na festivalu. Pa še hčerko Ael sem nosila v trebuhu, zato je bil zame nastop še toliko večje doživetje in bo nagrada za najboljšo interpretacijo večni spomin.

> Nameravate v prihodnje še sodelovati na tem ali drugih podobnih domačih festivalih?

Festivali so ustvarjeni za glasbenike in če glasbeniki ne bomo sodelovali, potem nima smisla, da sploh obstajajo. Vedno, ko bom imela primerno skladbo, jo bom prijavila na razpis, sicer pa sem v večini vedno prisotna kot spremljevalna vokalistka ali pevka v šov programu. Tudi to je zame vedno zelo lepa izkušnja.

> Vas bomo lahko poslušali tudi v novi sezoni oddaje Nova Slovenija skupaj z Manco Špik in Alexom Volaskom?

Ja, pred nami je 6. sezona oddaje in presrečni smo, da lahko tudi prihajajočo jesen popestrimo vsem, ki imajo oddajo radi. S celotno ekipo smo močno povezani in upam si reči, da je to postala moja najljubša družba, saj sem z njimi posnela tudi moj album. V vsem tem času smo ustvarili svoj sistem priprav na oddaje, poznamo svoje glasove in takoj nam je jasno, kdo bo v oddajah prevzel katere pesmi. Manca ima načez popevke, jaz bolj moderne in mlajše pesmi, Alex pa prevzame moške hite.

> Vaše življenje je verjetno vsako minuto obkroženo z glasbo. Ste profesorica flavte, pevka, spremljevalna vokalistka, avtorica …, ne nazadnje tudi mlada mamica. Katero od teh vlog najraje opravljate in zakaj?

Vsaka od vlog je del mene in mojega vsakdana. Vse moram početi vzporedno, sicer ne znam delovati (smeh). Je pa res, da so čez leto obdobja, ko se bolj posvetim eni stvari, potem pa bolj drugi. No, moja hčerkica in Gaber sta vedno v prvem planu in mi polneta baterije ljubezni, ki me držijo pokonci.

> Imate morda kakšno formulo za usklajevanje vseh naštetih funkcij in obveznosti, ki sledijo?

Niti ne. Iz dneva v dan se borim z usklajevanjem funkcij. Vedno verjamem, da se bo vse pravilno izteklo. Morda je pa to formula.

ANA CUKIJATI

Lea SirkMatej Mitruševski