Zoran zna zadevati v središče
Film Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta spada med tiste, ki še prihajajo z lanskega FSF. Tam je bil ovenčan z vesnama za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in najboljšo scenografijo, še boljše potrdilo pa je dobil na beneškem filmskem festivalu.
Med štirimi nagradami je prejel tudi nagradi občinstva Tedna kritike in nagrado za najboljšega igralca Tedna kritike (dobil jo je Giuseppe Battiston). Črna komedija sicer premore izredno mešano igralsko zasedbo, med slovenskimi igralci nastopajo še Ivo Barišič, Peter Musevski in Jan Cvitkovič - a med najbolj pomembnimi dejavniki filma je pojav mladega slovenskega igralca Roka Prašnikarja, ki igra Zorana. Film bo prišel na spored konec januarja.
> Rok, od kod ste, koliko ste stari?
“Star sem 19 let in na AGRFT študiram dramsko igro, sicer pa prihajam iz Maribora, iz Kungote.”
> Precej daleč od Italije ...
“Ja, vendar sem se po osnovni šoli vpisal na posebno smer dramske igre v Novi Gorici, na gimnazijo. Tako da sem že tedaj prišel bližje Italiji.”
> Za vlogo v filmu ste opravili avdicijo. Zakaj sta vam bila blizu zgodba in predvsem lik Zorana?
“Avdicija je bila na novogoriški gimnaziji. Sicer pa je Zorana izredno težko opisati. Zamišljal sem si ga kot zelo fizičen lik, želel sem si, da se vidi ta odtujenost (sam sem precej drugačen od njega). Predstavljal sem si ga kot osebo z boleznijo, ima namreč Aspergerjev sindrom (oblika avtizma, op p.), zelo težko vzpostavlja osebne stike. Je zelo neroden v okoliščinah, ko se mora srečati z ljudmi, a je talentiran na drugih področjih - v filmu je to pikado. Zna zadevati v središče.”
> Ta košček zgodbe me malce spominja na film Rain Man .
“Domnevam, da tudi zaradi procesa zbližanja med akterjema filma. Ko sem bral scenarij, sem pomislil na točno to zgodbo in na še eno, in sicer na Prijatelja (The Intouchables). Že od nekdaj so mi bili všeč podobni filmi, zgodbe s podobno človeško noto.”
> Omenili ste fizičnost. Ste pristaš fizične transformacije ali bolj stavite na psihološko upodobitev lika?
“Mora biti malo obojega, a je res, da je Zoran zelo fizičen lik. Sicer moraš, če hočeš imeti dobro vlogo, vsekakor uskladiti vse dele igre.”
> Česa ste se morali naučiti, da ste lahko odigrali vlogo. Pikada?
“Pikada, ja. Režiser je od mene v kar nekaj scenah pričakoval, da bom zadel center, tako da sem moral znati igrati. Pikado sem se učil tri mesece pred začetkom snemanja po tri ure na dan.”
> Kako dobri ste zdaj?
“(Smeh) Zelo dober ... Prav tako sem se moral naučiti italijanščine, pri čemer mi je z velikim veseljem pomagala profesorica z gimnazije. Tu sem torej imel pomoč. Priprave na vlogo so polne ovir, a se jih da preskočiti, če je želja.”
> Menda je bil vaš učitelj pikada Sylvain Chomet?
“Ja, režiser Trojčic iz Bellevila. Tako dober je.”
> V filmu ima pomembno vlogo vino. Ste se morali naučiti kaj tudi o njem?
“No, tega se mi ni bilo treba posebej učiti.”
> Kako dolgo ste snemali? Na snemanju je veliko čakanja, kaj ste počeli takrat?
“Snemanje je trajalo približno mesec in pol. Jaz sem imel okoli trideset snemalnih dni. Snemanje je zelo počasno, čakaš po tri ure, tako da včasih res ne veš, kaj bi počel. Težko je za igralce, ker gre pri tem čakanju ogromno energije, pričakuješ, da se bo nekaj zgodilo, in ker se ne zgodi takoj, dobiš tremo. Načeloma se sicer dogovoriš z drugimi, da nekako prebrodiš čas. Tedaj ko smo snemali, mi je bilo vmes dolgčas, zdaj pa tudi te stvari pravzaprav pogrešam. Če bi lahko, bi izkušnjo takoj ponovil.”
> Film je med drugim dobil nagrado občinstva v Benetkah. Ste bili tam? Kakšna je izkušnja?
“Da, bil sem v Benetkah. Nikoli si nisem predstavljal, da bi se mi lahko kaj takšnega zgodilo, to je nekaj, kar doživiš le malokrat v življenju. Treba se je tega zavedati in na to biti ponosen.”
> Kako takšna nagrada spremeni življenje?
“Želim se z igro ukvarjati še naprej, da bi se še kdaj znašel v Benetkah. Želim vztrajati in se vrniti.”
> Ali vloga v tako nagrajenem filmu pomeni odprta vrata drugod?
“Ponudb sicer nisem dobil. Vrata se avtomatično ne odprejo. Toda v tem trenutku me druge ponudbe niti ne zanimajo, ker sem zelo skoncentriran na šolo in si ne morem privoščiti, da bi manjkal, sem šele začetnik, nisem še dovolj dober igralec.”
> Kakšna bi bila naslednja sanjska vloga?
“Predvsem bi se rad preizkusil v čim več različnih vlogah, ne le v filmu, tudi na radiu, v gledališču. Rad bi preizkusil igro na vseh možnih področjih, pridobil čim več izkušenj.”
Peter Zupanc