Varčujmo pri energiji, ne pri tehnologiji

Plus
, posodobljeno:

Za obstoječe stanovanjske stavbe v Sloveniji lahko tudi s pomočjo statistike zaključimo, da so energijsko potratne. Povprečno slovensko gospodinjstvo namreč letno porabi 200 kWh končne energije na vsak ogrevani kvadratni meter stanovanjske površine.

Varčujmo pri energiji, ne pri tehnologiji
Leo Caharija

Od te količine energije namenimo kar 80 odstotkov za pretvorbo v toploto: za ogrevanje prostorov in za pripravo tople sanitarne vode. Preostali del uporabljajo naprave in razsvetljava v gospodinjstvu.

Letno proizvedeni toploti ustreza povprečna poraba, na kvadratni meter ogrevane stanovanjske površine, približno 17 litrov kurilnega olja, 17 m3 zemeljskega plina ali 35 kilogramov lesnih peletov. Letni strošek ogrevanja prostorov je ob uporabi fosilnih goriv v povprečju že presegel znesek 17 evrov/m2.

Podnebje je milo, a se toplota vendarle izgublja

Primorska se sicer ponaša z nekoliko milejšo klimo, ki se v času sezone ogrevanja odraža tudi na nižjih vrednostih temperaturnega primanjkljaja. Ta parameter je eno od meril za toplotne izgube stavbe. Glede na slovensko povprečje, ki je značilno tudi za večja mesta, kot so Ljubljana, Celje ali Maribor, so vrednosti temperaturnega primanjkljaja za mesta v slovenski Istri nižja za 25 do 30 odstotkov. V primeru se verne Primorske pa se ta razlika lahko zmanjša na samo 10 do 15 odstotkov.

Navkljub milejši klimi pa poraba energije za ogrevanje v starejših stavbah bistveno ne od stopa od povprečja. Eden od razlogov je tudi dejstvo, da so se prav zaradi milejše klime stavbe na Primorskem pred desetletji gradile ali prenavljale z nekoliko manj učinkovitimi sistemi toplotne zaščite v primerjavi s stavbami v kontinentalnem ali celo alpskem delu.

Vedno več obnovljivih virov

Čeprav se energijska učinkovitost obstoječih stanovanjskih stavb povečuje le počasi, pa je s strukturnega vidika porabe energentov spodbuden trend bolj intenzivne uporabe obnovljivih virov energije. Uporaba lesne biomase je, denimo, že presegla delež, ki ga v oskrbi predstavljajo tekoča in plinasta fosilna goriva, na kar vsaj delno vplivajo tudi rast cen energentov in splošne gospodarske razmere.

Ob tem je potrebno vedeti tudi, da v bilančnem zagotavljanju potrebne toplote za ogrevanje obstoječih stavb predstavljajo pasivni viri (solarni dotoki in notranji viri toplote), med 10 in 20 kWh/m2a oziroma delež v razredu 10 odstotkov glede na rabo goriv oziroma jo za ta delež zmanjšujejo.

Prihranek za prihodnja desetletja

Investicijski ukrepi za zagotavljanje višje energijske učinkovitosti na stanovanjskih stavbah, ki jih izvajamo ob energetskih prenovah, zaznamuje jo obratovanje objektov v naslednjih nekaj desetletjih. Pri presoji naložb in finančnih dodatkov za večjo energijsko učinkovitost stavb moramo upoštevati, da je življenjska do ba sistemov strojnih instalacij dve desetletji, gradbeni ukrepi pa imajo še vsaj enkrat daljšo življenjsko dobo. Morebitne premalo učinkovite rešitve iz časa prenove bodo tako obremenjevale uporabnike stavb še dolgo v prihodnosti. Pri energetski prenovi stavb torej ne varčujmo na napačnih mestih!

Energetska prenova stavb naj se izvaja čim bolj celovito. Tudi če želite posamezne ukrepe izvajati postopoma, jih je po trebno medsebojno uskladiti in optimirati že na začetku.

Logičen vrstni red ukrepov je naslednji: najprej se prenavlja zunanji, toplotni, ovoj stavbe, temu sledi prenova instalacij ogrevanja in ogrevalnega sklopa ter sistemov pohlajevanja in prezračevanja. Glede na celovitost izvajanja energetske prenove se lahko potrebe stavbe po energiji za ogrevanje zmanjšajo za nekaj deset odstotkov pri izvajanju posameznih ukrepov. Pri celoviti prenovi pa tudi za faktor 3 do 4, glede na prehodno rabo energije, s čimer se tudi stari objekti enakovredno približajo novo izvedenim.

Ko stavba dobi izkaznico

Minimalna energijska učinkovitost novogradenj ter celovitejše prenovljenih obstoječih stavb je oblikovana skozi zahteve slovenske zakonodaje, denimo pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in teh ničnih smernic za graditev, učinkovita raba energije.

Zahteve glede minimalne učinkovitosti stanovanjskih stavb se presojajo z izpolnjevanjem različnih pogojev, npr. koeficienta specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe (H'T), dovoljene letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe (QNH), dovoljen letni potreben hlad za hlajenje stavbe (QNC), letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi (Qp), stavbe morajo za delovanje sistemov souporabljati obnovljive vire energije. Predpisane so tudi najvišje dopustne toplotne prehodnosti za elemen te toplotnega ovoja stavb, npr. za zunanje stene 0,28 W/m2K, za tla 0,30 oz. 0,35 W/m2K, za strop ali streho 0,20 W/m2K, za zunanje stavbno pohištvo iz lesa ali PVC znaša 1,30 W/m2K, itd.

Prepoznavanje energijske učinkovitosti stavb se zagotavlja tudi s pomočjo energetskih izkaznic, ki jih definira poseben pravilnik.

Izkaznice je potrebno kupcem ali najemnikom stavb predložiti ob trgovanju z nepremičnina mi.

Za obstoječe stanovanjske stavbe se izdelujejo računske energetske izkaznice. Poleg energijskega razreda, izračunanega za mikroklimo na dejanski lokaciji stavbe ter za referenčno slovensko klimo, lahko na izkaznici najdemo tudi seznam ukrepov energetske prenove, ki jih je smiselno iz vesti.

MIHA PRAZNIK